Razburjenje ob poskusu ustanovitve nogometne superlige, skoraj zaprtega tekmovanja v lasti sodelujočih klubov, se še ni dobro poleglo, že je sledilo novo. Sicer v precej manjši razsežnosti, pa vendarle. Pred dnevi je namreč španski časopis El Mundo Deportivo ekskluzivno poročal, da namerava elitna košarkarska evroliga s sezono 2023/24 popolnoma zapreti tekmovanje po vzoru lige NBA. Evroliga je sicer že zdaj precej zaprta, saj ima enajst od 18 sodelujočih klubov stalno licenco, a po novem naj bi v njej sodelovali venomer isti, do sprememb pa bi lahko prišlo le v primeru, da bi kakšen izmed njih zašel v težave oziroma bi sam zaprosil za izstop. Kmalu po tem, ko je novica prišla v javnost, je požar pogasil prvi mož tekmovanja Jordi Bertomeu, a vprašanje je, koliko imajo njegove besede teže, saj naj bi enajst omenjenih klubov s stalno licenco v ozadju kovalo načrt za njegovo zamenjavo.
Enajsterica s stalnimi licencami naj bi imela svoje načrte
Kaj se torej v resnici dogaja med prvim možem evrolige in enajstimi velikani in ali je težnja po popolnem zaprtju tekmovanja resnična, je težko povedati. A zgodba naj bi šla nekako takole. Vodilni možje enajsterice omenjenih klubov naj bi se pred tedni dobili na tajnem sestanku, na katerem naj bi razpravljali o prihodnosti evrolige. Posebej v nos naj bi jim šel evropski pokal, drugokakovostno evropsko tekmovanje pod okriljem evrolige. Zanj naj bi šlo vsako leto okoli sedem milijonov evrov, prihodek drugokakovostnega evropskega tekmovanja pa naj bi znašal vsega tri milijone. Anadolu Efes, CSKA Moskva, Milano, Barcelona, Fenerbahče, Baskonia, Maccabi, Olympiakos, Panathinaikos, Real Madrid in Žalgiris naj bi si tako zamislili, da bi evropski pokal ukinili, si omenjenih sedem milijonov evrov raje razdelili med seboj, obenem pa zaprli evroligo. S tem predlogom naj bi pristopili tudi do Bertomeua in mu prijateljsko namignili, da bodo zahtevali njegovo zamenjavo, če stvari ne izpelje po njihovih zamislih.
»Takšne informacije se v javnosti pojavijo vsaki dve do tri leta. Trenutno v tem ni nobene resnice. Resnično pa si prizadevamo za to, da bi dvignili število klubov s stalno licenco. Asvel in Bayern sta prva v vrsti, takoj za njima pa Alba iz Berlina. Cilj je, da bi imeli 16 klubov s stalno licenco. Hkrati naj poudarim, da smo ravno sprejeli nov sistem tekmovanj v evropskem pokalu, kjer bomo podelili kar nekaj triletnih licenc. Finalista evropskega pokala si bosta tudi v prihodnje zagotovila prehod v evroligo,« je sicer nekoliko neprepričljivo pojasnil Jordi Bertomeu.
Bertomeu ceni ligo ABA, a ji je hkrati požugal
Beseda je med pogovorom z Bertomeuom nanesla tudi na ligo ABA, za katero se zdi, da je evroligi vse manj pomembna. A tudi v tem primeru je 62-letni Španec hitro pomiril strasti in ponovil tisto, kar ponavlja že ves čas – da bo liga ABA zagotovo imela mesto za svojega predstavnika v evroligi. »Ves čas poudarjam, da je liga ABA izjemno pomembna za evropsko košarko, saj iz nje izhaja veliko nadarjenih košarkarjev, dobrih sodnikov in pomembnih klubov. Moje mnenje se ni nikoli ni malo spremenilo. Liga ABA bo vedno imela predstavnika v evroligi, ob tem pa več predstavnikov v evropskem pokalu, kot je praksa tudi zdaj. Ni pa nikjer določeno, da bo v evroligi igral prvak lige ABA. Tu smo si dovolili toliko svobode, da lahko v določenih primerih posebno povabilo ponudimo tudi klubu, ki morda v tisti sezoni ne bo prvi v jadranskem tekmovanju. V evropskem pokalu pa sta za triletno licenco predvidena vsaj dva kluba iz tega prostora,« pravi Bertomeu. Zdaj je že jasno, da sta ta kluba Cedevita Olimpija in Partizan.
Da sicer liga ABA izgublja zaupanje pri vodilnih možeh evrolige, si je v največji meri kriva sama. Takšnih in drugačnih pripetljajev, sumljivih rezultatov, sumljivih sojenj tekem ter sumljivega vodenja tekmovanja se je v zadnjih letih nabralo ogromno, kapljo čez rob pa bi skorajda predstavljal finale pred dvema letoma, ko v boju med Crveno zvezdo in Budućnostjo hudih incidentov ni manjkalo. Ista kluba se v finalu merita tudi letos, trenutno pa so z 2:0 v zmagah v precej boljšem položaju Beograjčani. Incidentov za zdaj ni bilo, tudi zavoljo tega, ker je zaradi koronskih ukrepov število gledalcev na tekmah sila omejeno. Da so predpisano število v Beogradu seveda kršili in v dvorano spravili precej več navijačev, je stvar, ki se je vedela vnaprej. »Zaključek lige ABA je vedno skrb zbujajoč. Moja želja je, da se konča brez incidentov. Kar smo videli pred dvema letoma, se ne sme nikoli več ponoviti. Če se slučajno bo, bomo morali resno premisliti o naših prioritetah,« je ligi ABA požugal Bertomeu.
