Tako po kazalnikih zdravja kot po socialnem statusu občani Jesenic negativno odstopajo od državnega povprečja. Koliko med njimi jih nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, ni znano. A tudi ti bodo od prihodnjega tedna vsak torek popoldne med 17. in 19. uro lahko obiskali Fajdigovo ambulanto v jeseniškem zdravstvenem domu, ki je namenjena prav osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. V njej bo bolnike sprejemala upokojena jeseniška zdravnica Aleksandra Müllner skupaj z medicinsko sestro. Delo bo potekalo prostovoljno, denar za delovanje ambulante, ki je po kranjski druga tovrstna na Gorenjskem in še vedno ena redkih po vsej državi, pa zagotavljajo donacije.
Ne vedo, kaj pričakovati
»Sploh ne vem, kaj pričakovati. Spomnim se krize leta 2008, ko sem še redno delala v dežurni ambulanti. Takrat je bilo takih veliko in prihajali so tudi njihovi družinski člani, celo otroci. Koliko jih je zdaj, ne vemo,« pravi zdravnica Müllnerjeva. Tega podatka prav tako nimajo v jeseniškem zdravstvenem domu, pravi direktor prim. Saša Letonja, dr. med. »Ker ti ljudje sploh ne pridejo k zdravniku, razen v primeru urgentnega stanja,« opaža.
Pobude za Fajdigovo ambulanto na Jesenicah so prišle iz Kranja in po besedah direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjska Jožeta Veternika so vsi vpleteni zavihali rokave in jih hitro uresničili. »Nekaj pacientov je v preteklosti prišlo z Jesenic in iz okolice tudi v Fajdigovo ambulanto v Kranju, zato menimo, da je ambulanta potrebna tudi na Jesenicah. Kot vemo, nekateri Jeseničani, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, hodijo tudi v ljubljansko pro bono ambulanto,« potrebe po jeseniški Fajdigovi ambulanti opisuje Tomaž Krišelj, predsednik društva Fajdigova ambulanta. Prepričan je, da bi morala biti dostopnost zdravnika temeljna človekova pravica.
Po podatkih zdravstvene zavarovalnice je bilo v Sloveniji konec leta 9743 oseb brez zdravstvenega zavarovanja, od tega 915 na Gorenjskem, a po mnenju dr. Dopliharja, ustanovitelja ljubljanske pro bono ambulante, so v Sloveniji te številke precej višje, na podatke opozarja Krišelj. »Vsekakor si na Jesenicah želimo, da bi jih bilo čim manj,« pravi jeseniški župan Blaž Račič in si hkrati želi, da bi vsak občan imel dostop do zdravnika.
Vrata morajo biti ves čas odprta
Fajdigova ambulanta v Kranju je odprla vrata marca 2017. »V prvih treh letih smo imeli v povprečju 60 obravnav na leto. Lani smo zaradi epidemije prešli na telefonsko naročanje, klicalo jih je vsega 15, ki smo jim potem nudili zdravniško pomoč. Naši pacienti najraje vidijo, da je ambulanta odprta in pridejo, ne da koga prej kličejo ali sprašujejo. Računamo, da se bo epidemiološka situacija izboljšala in bo ambulanta kmalu odprta. Takrat seveda pričakujemo, da se bo obisk precej povečal,« opozarja Krišelj in dodaja, da bodo vrata jeseniške ambulante že od prihodnjega torka odprta ves čas delovanja, svojega obiska pa ni treba najaviti.
Med obiskovalci kranjske Fajdigove ambulante so najpogosteje brezposelni, ki so to postali večinoma zaradi opustitve dejavnosti ali stečaja, pa tudi mladi pred prvo zaposlitvijo. Precej je tudi tujih državljanov na čakanju na delo v Sloveniji pa tudi tujcev z bivališčem v Sloveniji, ki nimajo možnosti pridobitve državljanstva, opisuje Krišelj. Kakšni pa so njihovi vzroki za obisk zdravnika? »Najpogostejše so kronične in psihične bolezni, zdravili pa smo tudi manjše poškodbe. Imeli smo tudi bolnika z rakom, ki je žal že umrl. Značilnost mnogih obiskov je, da ljudje prihajajo prepozno oziroma takrat, ko bolezen že močno napreduje. Zato pozivam vse, ki zavarovanja iz kakršnega koli razloga nimajo in potrebujejo našo pomoč, da pridejo, z veseljem jim bomo pomagali,« še dodaja Krišelj.
