S stališča prevladujoče ekonomske stroke je sedanji vladi težko očitati, da vleče napačne poteze. Že ves čas svojega obstoja se sicer ukvarja z omejevanjem in blaženjem posledic pandemije, kar ji jasno jemlje večino časa in energije. A že pri protikoronskih paketih, ki naj bi bili namenjeni blaženju gospodarskih in socialnih posledic krize, vtis zelo kvari s tem, ko v te pakete zapakira marsikaj, kar v to blaženje ne sodi. Ko se loti česa, kar ni povezano z epidemijo in njenimi posledicami, to izpade površno, prehitro, amatersko. Kar je v bistvu velika škoda, saj če počne stvari na napačnem kraju, ob napačnem času ali na napačen način, je verjetno slabše, kot če jih sploh ne bi počela. Pa ne glede na to, kako prave in potrebne so. Finance
Nepreslišano: Marko Pahor, kolumnist, profesor na EF v Ljubljani
Sedanja slovenska vlada ima skorajda neverjeten talent, da sprejema ukrepe in predlaga zakone, za katere se lahko sicer večinoma strinjamo, da so pravi, dobri in potrebni, a jih sprejema bodisi na napačnem kraju, ob napačnem času bodisi na napačen način. Obilo primerov tega se je nabralo v famoznih protikoronskih paketih (PKP), v katerih je bilo skorajda brez izjeme poleg vseh dobrih in potrebnih ukrepov za blaženje posledic krize zapakirano marsikaj takega, kar v te pakete nikakor ni sodilo in je bilo pogosto bodisi protipravno bodisi zgolj zares slabo razmišljeno in še slabše zapisano. V začetku tega meseca v vladi potrjeni predlog sprememb davčne zakonodaje žal nadaljuje to žlahtno tradicijo.
