Na prvi pogled je videti, da je ta njihova zahteva korektna in gre res za odpravljanje krivic upokojencem. Vendar če pogledamo malo bolj podrobno, vidimo, da gre v resnici za sprenevedanje in neznanje poslancev DeSUS.
Pa poglejmo, kakšno je dejansko stanje pokojnin v Sloveniji.
Do lanske decembrske 2-odstotne izredne uskladitve pokojnin so te zaostajale za 5,6 odstotka. To pomeni, da po 2-odstotni uskladitvi pokojnine po linearnem izračunu še vedno zaostajajo za 3,6 in ne za 3,5 odstotka, kot zahtevajo poslanci. Ta predlog poslancev je torej napačen za 0,1 odstotne točke. Vendar bi bilo korektno in pravilno opraviti še obrestnoobrestni izračun, ki bi prikazal še večje oškodovanje upokojencev. To pa je naloga Zpiza, ki ima na razpolago vso bazo podatkov in lahko realno prikaže dejansko stanje.
V januarju je vlada opravila še redno uskladitev pokojnin v višini 2,5 odstotka, in to ne po zakonu Zpiz-2, temveč kar po zakonu o proračunu. Ta uskladitev pa je za eno odstotno točko nižja, kot bi bila, če bi upoštevali Zpiz-2, ki predvideva redno usklajevanje pokojnin na osnovi rasti bruto plač in življenjskih stroškov. To pomeni, da je ta vlada upokojencem vzela še en odstotek in danes pokojnine dejansko zaostajajo 4,6 odstotka in ne 3,5, kot zahtevajo poslanci DeSUS.
Naslednja nedoslednost, ki bi jo lahko ali morali izpostaviti poslanci DeSUS, je usklajevanje pokojnin na osnovi rasti neto plač in ne na rasti bruto plač. Vemo, da so v bruto plačah zajeti tudi prispevki, ki pa se z zadnjim predlogom vlade že šestič zapored znižujejo. To pomeni, da se že leta prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje znižujejo v škodo teh dveh blagajn. S tem se znižuje tudi osnova za uskladitev pokojnin po Zpiz-2, ki temelji na bruto plači. Posledično pa se ob enaki bruto plači povečajo neto plače in se s tem poslabšuje razmerje med povprečno neto plačo in pokojnino. Zato bi bil edini pravičen zahtevek, ne samo poslancev DeSUS, temveč tudi ZDUS, da se spremeni metodologija usklajevanja pokojnin, ki bi temeljila na rasti neto plač.
Po podatkih Zpiza je povprečna neto starostna pokojnina leta 2011 znašala še 63,4 odstotka povprečne neto plače. V letu 2019 je bilo to razmerje samo še 58 odstotkov, lani pa se je razmerje povprečne starostne pokojnine še dodatno znižalo in znaša le še 57 odstotkov neto plače. V samo devetih letih, od 2011 do leta 2020, so pokojnine v razmerju do neto plače izgubile kar deset odstotkov. Žalostno pa je, da tako DeSUS kot ZDUS danes nemo gledata, kako se z zmanjševanjem prispevkov in davkov v korist bogatih nadaljuje trend slabšanja socialnega položaja upokojencev.
Vladni predstavniki in razni demagogi radi zavajajo, da pri nas število upokojencev in obseg pokojnin v BDP kritično obremenjujeta ekonomski položaj države. Jasno je, da vse te njihove statistike ne držijo in smo po številu upokojencev v sredini držav EU. Kar pa zadeva delež pokojnin v BDP, je stanje v Sloveniji dobesedno škandalozno. V Avstriji, ki ima enak (Bismarckov) pokojninski sistem, je delež pokojnin v BDP 14,5 odstotka, v Sloveniji pa samo 9,6 odstotka. Avstrija torej da za pokojnine 51 odstotkov več kot Slovenija. Povprečna pokojnina v Avstriji je 85 odstotkov neto plače, v Sloveniji pa samo 57 odstotkov. Mislim, da je s tem vse povedano in je vsakomur jasno. Slovenija je v zadnjih tridesetih letih sesula pokojninski sistem, seveda v škodo upokojencev in državljanov.
Gorazd Cuznar, Črnomelj