Na Bledu vse več nastanitvenih obratov odpira svoja vrata. »Na dinamiko odpiranja vpliva več faktorjev. Poleg pandemije še ekonomija poslovanja in vreme, ki vpliva na načrte gostov. Po eni strani smo pred sezono optimistični, saj vidimo, da si ljudje želijo potovati. Vseeno so tudi pozorni na to, ali je k nam sploh možno priti in se vrniti domov. Vesel sem, da so ponudniki namestitev do tega razumevajoči. Odpovedi rezervacij dovoljujejo do nekaj dni pred predvidenim prihodom,« pravi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj.
Za hotelirje in gostince nepredvidljiva sezona
Prilagodljivost ni enostavna, pravi izvršna direktorica hotela Triglav na Bledu, ki je svoja vrata odprl pretekli konec tedna, Sonja Primožič. »Razveselili smo se sproščanja omejitev, pričakujemo še dodatna. Prvi konec tedna je bil za nas uspešen predvsem z vidika zadovoljstva gostov,« pravi in dodaja, da je uspešnost sezone glede na rezervacije, ki so odvisne od ukrepov posameznih držav, težko napovedovati. »Zdaj prevladujejo domači gostje, za naprej je vse odvisno od odpiranja meja. Slovenija ima prednost, ker je varna destinacija, gostje so namreč močno spremenili navade, kam potovati. Njihova pričakovanja so usmerjena predvsem na zdrav in varen oddih.« Tudi blejski gostinec Jani Klemenčič pričakuje uspešno, vendar kratko in naporno sezono. »Naporna bo predvsem z vidika delovne sile. Veliko restavracij svojih vrat še ni odprlo, ker nimajo ljudi, ki bi delali. Številni zaposleni v gostinstvu so šli v druge službe, na primer za tekoči trak, med poštarje, varnostnike, kar koli jim je omogočalo preživetje,« opozarja.
Med gosti na Bledu po Rogljevih besedah pričakujejo precej domačih, računajo tudi, da bodo mnogi še unovčili turistične bone. Pričakujejo tudi goste iz bližnjih evropskih držav, ki se lahko na Bled pripeljejo z avtomobilom: Nemce, Avstrijce, Italijane, Nizozemce, Belgijce, Madžare, Švicarje… Tudi na enodnevne obiskovalce niso pozabili in direktor Turizma Bled pravi, da so vsekakor dobrodošli. »Nanje bomo naslovili kampanjo, s katero jih bomo spodbujali, da se zbudijo na Bledu. Lani smo se namreč najbolj razveselili komentarjev domačih gostov, ki so si doslej privoščili le klasičen sprehod okoli Blejskega jezera s kavo in kremšnito. S prenočevanjem so ugotovili, da na Bledu lahko počnejo veliko stvari,« pravi.
Blejci med najbolj precepljenimi
Pomemben dejavnik pri izbiri Bleda za oddih bo po mnenju blejskega župana Janeza Fajfarja tudi dejstvo, da ta občina sodi med najbolj precepljene v državi. Možnost cepljenja so zagotovili tudi zaposlenim na Bledu, ki prihajajo od drugod. Vsekakor pa ima manj obiskovalcev in manj nočitev pomemben vpliv tudi na manjši dotok denarja iz turističnih taks v občinsko blagajno, opozarja direktor občinske uprave Robert Klinar. V rebalansu občinskega proračuna bodo naložbam odvzeli 700.000 evrov in nekatere premaknili v prihodnja leta. Kljub vsemu pa se na Selišah po nespremenjenih načrtih nadaljuje trimilijonska gradnja medgeneracijskega centra in knjižnice.
Pozornost na Bledu med drugim usmerjajo tudi na urejanje in označevanje novih kolesarskih poti, ki bodo obiskovalcem zagotavljale še bolj zanimiv oddih. Da bi med njim ločevali odpadke in poskrbeli, da bi jih na Bledu pustili čim manj, si po besedah direktorja Janeza Resmana prizadevajo na Infrastrukturi Bled. »Še naprej se usmerjamo v zeleni turizem. Med drugim opozarjamo obiskovalce, da jim ni treba kupovati plastenk z vodo, saj si lahko svojo stekleničko kadar koli in brezplačno napolnijo na enem od pitnikov,« poudarja. Dodaja, da si je znak zelene plaže kot prvi v Sloveniji z ukrepi, kot je brezplačna sončna krema, ki ne škoduje Blejskemu jezeru, prislužilo tamkajšnje Grajsko kopališče.
