Balkansko politično prizorišče je slikovita kafilerija. V njej živijo in umirajo večinoma odpadki najrazličnejših idej: ko vse seštejemo in odštejemo, tu ni treh ljudi, s katerimi bi želeli spiti kavo tukaj, na levem bregu, potem ko v soboto opravite nakupe na tržnici. In ko pojeste tiste ribice, bodisi zgoraj pred prikolico bodisi spodaj ob Ljubljanici. Stari Plečnik je mislil na vse. Včasih se – resda redko – tem nesrečnim narodom zgodijo geniji. V večini primerov se rojevajo bedni posamezniki, katerih osebne frustracije postajajo usoda celih narodov. Tako je na primer z Bošnjaki, narodom, ki mu po rojstvu pripadam. A podobno je tudi z narodom, katerega kulturo sem usvojil in s katerim prostovoljno združujem svoje delo in razmišljanje. Gre seveda za Slovence.
Težko je namreč na svetu najti v svojem temelju tako zjeban narod, kot so bosanski muslimani, Bošnjaki. Med dvema ognjema, z religijo, za katero ne veste, ali je de...
