Slovenska vlada je na svojem poslopju ob slovenski in evropski včeraj izobesila še izraelsko zastavo in na twitterju zapisala, da »obsojamo teroristične napade in stojimo ob strani Izraelu«. Predsednik države Borut Pahor je zapisal, da ni naklonjen izražanju stališč o mednarodnih vprašanjih z izobešanjem zastav drugih držav. Veleposlanik Palestine, pristojen za Slovenijo, Salahem Abdel Šafi, pa je izrazil ogorčenje, rekoč, da je »žaljivo do žrtev, če se izraža simpatije zgolj z enimi, z drugimi pa ne… Ne gre zgolj za politično vprašanje, temveč tudi za zelo človeško vprašanje,« je dejal za Dnevnik.
Napovedal je uradni protest, kakršnega so po njegovih besedah skupaj z drugimi arabskimi veleposlaniki že vložili v Avstriji, kjer se je vlada prav tako odločila izobesiti izraelsko zastavo. V kabinetu premierja Sebastiana Kurza, ki si je sploh po odhodu svobodnjakov iz vlade leta 2019 zelo prizadeval za izboljšanje odnosov z Izraelom, so odločitev pojasnili z besedami, da ima Izrael pravico do samoobrambe, zunanji minister Alexander Schallenberg pa je dejal, da »nič ne more opravičiti več kot tisoč raket, ki so jih Hamas in druge teroristične skupine izstrelili nad Izrael iz Gaze«.
Na Češkem so izraelsko zastavo izobesili na praškem gradu na ukaz predsednika Miloša Zemana, ki ima pogosto drugačna zunanjepolitična stališča od češke vlade, vendar ne tudi do Izraela. Premier Andrej Babiš je marca v Jeruzalemu odprl diplomatsko predstavništvo in se podobno kot Avstrija in Madžarska obrnil na Izrael za pomoč v boju proti covidu-19.
V Parizu niso dovolili protesta
Spopadi med Izraelom in Hamasom so postali domača tema tudi drugod po svetu. Pariške oblasti niso izdale dovoljenja za shod v podporo Palestincem s pojasnilom, da se bojijo spopadov in napadov na sinagoge. Organizatorji so se pritožili na sodišče, shod pa so nameravali organizirati danes. Arabci so shode v podporo Palestincem v preteklih dneh organizirali v mnogih mestih po svetu, tudi v Nemčiji, kjer je tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel dejal, da ne bodo dovolili protijudovskih manifestacij. Najbolj jih je zmotil shod v Gelsenkirchnu, kjer so protestniki vzklikali protijudovske kletvice.
V ZDA je Bela hiša pod pritiskom z leve in desne – progresivni demokrati želijo obsodbo Izraela, republikanci vidijo v dejanjih proiranskega Hamasa razlog za odstop od oživljanja jedrskega sporazuma s Teheranom. Biden je včeraj dejal, da posredovanje izraelske vojske ni nesorazmerno glede na raketne napade Hamasa.
Spopadi v luči politike
Izraelska vojska je medtem sredi raketnega obstreljevanja Hamasa kopičila sile ob meji z Gazo, dvomilijonsko palestinsko enklavo na jugozahodu države, kjer ima Hamas glavno besedo. V noči na petek je bilo že veliko ugibanj, ali je začela kopensko ofenzivo, a je šlo verjetno za slepilni manever, kot je poročal BBC, da bi se Hamas poskril v mrežo predorov, ki jih je izraelska vojska potem napadla s 160 letali. V Gazi je bilo po zadnjih podatkih zdravstvenih oblasti v izraelskih napadih ubitih 119 ljudi, od tega 31 otrok, 900 ljudi pa je bilo ranjenih. Na izraelski strani je bilo po navedbah oblasti osem smrtnih žrtev.
Vse bolj vroče je tudi na palestinskem Zahodnem bregu. Od tam so včeraj poročali o desetih smrtnih žrtvah med Palestinci ob vse ostrejših spopadih z izraelskimi varnostnimi silami. Rakete pa so na Izrael priletele tudi iz Sirije in Libanona. Ob tem so potekala diplomatska prizadevanja zlasti Egipta, Katarja in Združenih narodov za vsaj dvanajsturno premirje.
Veliko je ocen o tem, kaj spopadi pomenijo za notranjepolitično dogajanje. Začeli so se v času, ko se v Izraelu nadaljujejo pogovori o sestavi vlade po marčevskih volitvah. Po neuspelem poskusu premierja Benjamina Netanjahuja je še pred začetkom spopadov mandatarsko priložnost dobil vodja opozicije Yair Lapid. Poskušal je sestaviti koalicijo z zavezništvom Yamina Naftalija Bennetta, vendar bi za večino potrebovali še podporo kakšne arabske stranke. To je zdaj bistveno manj verjetno, premislil pa si je tudi Bennett in po začetku spopadov sporočil, da se bo spet pogovarjal z Netanjahujem in se zavzel za vlado narodne enotnosti.
Palestinci pa bi morali iti na volitve 22. maja, a jih je na Zahodnem bregu vladajoči Fatah konec aprila (še pred začetkom spopadov) preložil, rekoč, da ni zagotovil, da se jih bodo lahko udeležili prebivalci vzhodnega Jeruzalema. Hamas, glavni tekmec Fataha, je bil proti preložitvi volitev, po zadnjih dogodkih pa mu je podpora med Palestinci narasla. Kdaj bodo volitve, ni znano. ba, ag, agencije