S sproščanjem ukrepov za kulturne prireditve SNG Maribor spet na stežaj odpira vrata, saj bodo odslej lahko 50-odstotno napolnili svoje dvoranske kapacitete, kar pomeni možnost, da si predstave v živo ogleda občutno več obiskovalcev. Carmina Burana denimo, katere premiera bo jutri, je bila najprej predvidena le za nekaj obiskovalcev in predvsem za ogled neposrednega prenosa prek nacionalne televizije.
130 nastopajočih
Poseben fokus je namenjen jutrišnjemu plesno-glasbenemu projektu, premieri monumentalne kantate Carmina Burana skladatelja Carl Orffa, ki jo je napisal med letoma 1935 in 1936. Navdihnil ga je istoimenski rokopis z latinskimi, srednjevisokonemškimi in starofrancoskimi pesmimi iz 12. in zgodnjega 13. stoletja, so pa to večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi.
Kantato po navadi uprizarjajo ob »protokolarnih« priložnostih, ki so namenjeni širšemu krogu ljudi (ne le glasbenim ekspertom), zveneče melodije pa bodo tokrat v mariborski različici verjetno zanimive predvsem zaradi giba, pod katerega se podpisuje hišni koreograf in vodja tamkajšnjega baletnega ansambla Edward Clug. Taktirko bo vrtel ravno tako hišni dirigent in umetniški vodja opernega dela ustanove Simon Krečič. Na odru bo kar sto trideset nastopajočih, med njimi baletni solisti in ansambel Baleta, kot tudi operni solisti, zbor in operni orkester. Pod scenografijo se podpisuje Marko Japelj.
V iskanju spontanosti
V SNG Maribor pravijo, da gre za delo, v katerem je »Clug iskal predvsem spontane gibalne impulze, ki bi med razgrinjanjem glasbenega toka gledalca nagovorili in ga nevsiljivo vključili v ta nenehno vrteči se krog življenja«. Sam koreograf pa je povedal, da mu je bil največji izziv »najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela, pri tem pa se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način »izpovesta« že besedilo in glasba.«
Iskal je paralelizme med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave ter človeškim življenjem in poželenjem. »Prav prebujanje poželenja v mladem telesu, ki hrepeni po prepovedanem in nedosegljivem, predstavlja gibalno napetost popotovanja po štiriindvajsetih »spevih«. Oblika, ki se je spontano izrisovala, je bil krog, ki sovpada s krogom sreče iz prvega speva O Fortuna in ga ustvarja trideset plesalcev,« je izpostavil Clug. »Pri tem prav vsak plesalec stremi k jedru te popolne naravne oblike. Bolj ko se krog oži, več napetosti in sile preveva njegovo jedro.«
