Pol kilometra poti skozi Ljubljanski grad
Že Vodnik je vedel, da »Ilirija v sercu Evrope leži«, čeprav tedaj še ni bilo železnice in avtomobilskega prometa. Prestolnica »Ilirskih dežel« v Napoleonovih časih pa je bila Ljubljana. Zakaj ne katero drugo mesto? In zakaj so si Rimljani (ali že pred njimi Kelti) izbrali ljubljansko ozemlje za svojo pomembno postojanko – Emono? Odločala je zemljepisno-prometna lega. Dandanes pa se je Ljubljana razvila ne le v sodobno prometno križišče evropskega pomena, marveč v prometni gordijski vozel. Ali ga naj presekamo?
Znan je načrt za poglobitev železnice v Ljubljani. To bi v resnici pomenilo presekati gordijski vozel. Toda presekavali ga bomo precej časa. Vendar tudi s tem ne bomo uredili še vsega ljubljanskega prometa. Zato bomo med drugim tudi prevrtali Ljubljanski grad. Morda se vam na prvi pogled ne zdi podoben gordijskemu vozlu…
Ljubljanski grad stoji sredi pomembnega prometnega križišča kot velikanski kamen spotike. Zožuje prehod med seboj in Tivolijem na okrog 700 m ozko grlo. To grlo pa je zamašeno z zidovjem tako imenovanega mestnega središča. (…) Tako Grad povzroča posredno prometno zmešnjavo. Vendar je tudi neposredna prometna ovira: kakor skala, ki se je zavalila sredi reke, zapira promet v smeri jug–sever in nasprotno. (…)
Pa jo nadaljujmo! Načrt je tu, sklep je potrjen in stroški se nam ne zdijo preveliki. Zato bomo jeseni začeli vrtati predor skozi Grad. Približno pol kilometra (490 m) bo dolga pot skozi Grad. Kopali bodo 11 m širok in 6 m visok predor. Skozenj bo držala dvotirna tramvajska proga. Dovolj bo prostora za hodnik in poseben pas za kolesarje.
Ljubljančani so že pozabili, da je Grad več ali manj navrtan. Prvi načrt za predor izvira iz let med vojno. Tedaj so tudi že skopali 110 m smernega rova od Karlovške ceste proti Streliški ulici. Ob vhodu so tudi končali nekaj betonskih del. To bi naj bilo hkrati zaklonišče pred letalskimi napadi. V šestih letih pa so lesene opore v rovu tako segnile in strohnele, da bi bilo zdaj prav tako nevarno zateči se tja kakor pod bombe.
Leta 1949 so naši tehniki začeli spet proučevati pot skozi Grad. Lotili so se izdelave novega načrta, ki je določal na splošno isto smer predora kakor prvi. Preden pa je bil načrt končan, se je delo ustavilo. Letos aprila je začel ing. Bojan Tavzes pri »Slovenijaprojektu« izdelovati načrt, ki se razlikuje od prejšnjih. Projektant je zlasti korenito proučil ljubljansko prometno vprašanje, ko je izbiral smer predora. Upošteval pa je tudi zahteve, kakšno naj bo sodobno zavetišče pred letalskimi napadi, za kar bo predor idealen.
Predor se bo začel v Streliški ulici ob Mestnem domu, kjer stoji hiša nekdanjega »zavoda sv. Marte«. V tej hiši, ki sicer nima nobene arhitektonske vrednosti, je nekaj časa stanoval tudi Prešeren. Podreti bo treba (vsaj delno) tudi sosedno, nekoliko manjšo hišo. Spočetka bo predor v osi Streliške ulice, potem pa bo držal v blagi krivini (z radijem 600–1000 m) približno do polovice, nakar se bo malo zakrivil v nasprotno smer. Portal (izhod) na južni strani bo na zahodni strani Samassove vile.
Predor bodo začeli kopati od Streliške ulice. Najprej pa bodo naredili – predor skozi hišo. Hiše namreč ne bodo takoj podrli. Padla bo šele, ko bodo končana vsa druga dela. Medtem pa bo skozi njo držal prevoz za odvažanje izkopnine in dovažanje gradiva. Delali bodo predvsem pozimi, ko bo dovolj delavcev, ki so sedaj zaposleni pri gradbenih delih na prostem. – Strokovnjaki sodijo, da ne bo treba premagovati prehudih težav pri zemeljskih delih. Sodijo, da bodo vrtali predvsem skozi karbonske kremenove peščenjake. Spočetka bodo kopali skozi črni glinasti škriljavec, potem pa skozi plasti sljudnega kremenovega peščenjaka s tankimi vložki glinastega škriljavca. Na drugi strani se obeta spet črni glinasti škriljavec. Ni se treba bati, da bi jih kdo ve kako ovirala voda, previdnosti pa bo treba zaradi prelomljenih plasti.
Kdaj bo delo končano, ne moremo prerokovati. Pol kilometra poti skozi Grad pomeni 921.844 normnih ur dela, zato pa tudi nad 142 milijonov din stroškov.
Ljubljanski dnevnik, 2. julija 1951
Nekaj podob iz naše Ljubljane
(…) Še veliko sprememb v našem mestu bi lahko našteli in najmanjša prav gotovo ne bo predor pod gradom. Prihodnji teden ga bodo začeli vrtati še z nasprotne strani in nekako čez dve leti se bomo morda že s trolejbusom zapeljali skozenj na Rakovnik.
Ljubljanski dnevnik, 16. oktobra 1951
Vir: Arhiv Dnevnika
