Boris Dežulović: Mujo in Radovan v angleškem zaporu

»Bili so korektni, prosili so me, naj se toplo oblečem, ker grem v hangarje, kjer je hladno. Pripeljali so me na miličniško postajo in me še z nekaj ljudmi zaprli v samico, ki je bila polna krvi tistih, ki so jih likvidirali pred nami. Okoli šestih zvečer so nas strpali v marico in odpeljali v taborišče. Okrog nas pisana množica z avtomatskimi puškami. Po tem, ko so nas preiskali, smo me tri ženske odšle na neki kraj, v 'apartma 102', moški pa na drugega (…). Zrasla jim je siva, umazana brada, po celem obrazu in vekah so bili polni modric. Raztrgana in grozno umazana oblačila, iz katerih je prihajal neznosen smrad po fekalijah in strjeni krvi. Vsi so bili videti enako. Enak obupan izraz strahu na obrazih.«