Kot za mnoge znanstvenike novi koronavirus tudi zanj pomeni predvsem izziv in lotil se ga je nekoliko drugače kot večina njegovih kolegov. Namesto da bi raziskoval, kako se soočiti z virusom, ko je že prodrl v pljuča, je razmišljal o tem, kako bi ga ustavili že na samem začetku, ko pride v telo, torej v nosnicah. »Zamislite si, da bi hoteli zvečer v opero in bi zato, da se zaščitite pred virusom, zadostovalo že pršilo za nos,« pravi prof. Panet, ki je skupaj s kolegico Dano Wolf, vodjo klinične virologije na Hebrejski univerzi, razvil domiseln laboratorijski način, s katerim je mogoče testirati, kaj deluje proti sars-cov-2. Virologa sta za to uporabila tkivo iz nosnic in pljuč, ki so ga pacientom morali operativno odstraniti zaradi drugih bolezni. Delce teh tkiv sta uspela ohraniti pri življenju in najprej sta jih razrezala v mikroskopske rezine, nato pa jih okužila z virusom sars-cov-2. Za primerjavo sta del mikroskopskih rezin istega pacienta okužila z virusom gripe in nato opazovala, kako se imunski sistem spopada s povzročiteljema bolezni. Ugotovila sta, da je odziv imunskega sistema v nosni sluznici pri novem koronavirusu celo boljši kot pri gripi, problem pa so virusi, ki se jim kljub temu uspe prebiti do pljuč. Tam se virusa gripe telo loti z vsem biološkim orožjem, ki mu je na voljo, pri novem koronavirusu pa nekako ohromi in povzročitelj bolezni se lahko skoraj neovirano razmnožuje, dokler telo ne odgovori s pretiranim vnetnim odzivom, citokinsko nevihto. Panet in Wolfova zdaj na tkivih nosnic testirata kandidate za zdravila, da bi ugotovila, kateri od njih bi utegnili virus ustaviti že v nosni sluznici. Najbolj obetavnega izraelska znanstvenika še nočeta razkriti, sta pa povedala, da je njun cilj ustaviti virus, še preden prodre v človeško celico.

Amos Panet Dana Wolf virolog Hebrejska univerza Jeruzalem novi koronavirus odziv imunskega sistema nosnica nosna sluznica