Kaj naj naredi še mlad zdolgočasen nekdanji premier, ki ima tri domove, skupno vredne več kot osem milijonov evrov, pod palcem pa okoli 33 milijonov evrov? Napiše knjigo premierskih spominov? In kot nekateri drugi nekdanji premierji, najuspešnejše Tony Blair, začne govorniško kariero in postane korporacijski svetovalec?
Nasmihalo se mu je 50 milijonov evrov
David Cameron je bil britanski premier od leta 2010 do 2016. Odstopil je po brexitskem referendumu, pred katerim je zagovarjal nadaljevanje otoškega članstva v EU. Imel je komaj 49 let. Za knjigo spominov For the record je prejel več kot milijon evrov, vendar ni bila uspešnica. Za prvi govor je dobil spoštljivih 140.000 evrov, vendar se njegova govorniška kariera ni razcvetela. Čeprav je s premierskega stolčka v času, ko je britanski politični parket pretresal škandal s poslanskimi izdatki, napovedal, da bo lobiranje prineslo naslednji veliki politični škandal, se je odločil prav za to dejavnost. Zelo intenzivno se ji je posvetil, ko so se mu nasmihali milijoni hitrega zaslužka pri marca propadli banki Greensill Capital, pri kateri se je leta 2018 zaposlil kot svetovalec. Ukvarjala se je s tako imenovanim verižnim in kompenzacijskim financiranjem. To so banke, ki odkupujejo terjatve, si od drugih bank izposojajo denar in ga posojajo naprej. Cameronova zaposlitev pri Greensill Capital ni bilo naključje, ampak povrnitev usluge. Ustanovitelj te banke, Avstralec Lex Greensill, je bil neplačani svetovalec Cameronove vlade s prepustnico za enajst ministrstev. Cameronu je obljubil delnice banke v vrednosti 50 milijonov evrov.
Bombardiranje s telefonskimi sporočili
V pandemiji novega koronavirusa je Greensill videl izjemno poslovno priložnost oziroma rešitev za morda po tihem že propadajočo banko. Videl jo je v pogodbenem sodelovanju njegove banke v programu posojil Johnsonove vlade za mala in srednje velika podjetja, ki so zaradi koronakrize zabredla v finančne težave. Zakaj je vlada potrebovala banke posrednice za podeljevanje teh posojil, ki so ga zaračunale, nikomur ni jasno. Za vključitev Greensill Capital v ta program naj bi poskrbel Cameron. V torek so objavili seznam in vsebino 55 telefonskih sporočil in klicev, s katerimi je Cameron od marca do junija lani bombardiral ministre, posebno finančnega, in visoke državne uradnike na finančnem ministrstvu. Veliko sporočili je sluzavih. Največ, štirinajst, jih je poslal najvišjemu državnemu uradniku na finančnem ministrstvu Tomu Scholarju. Denimo: »Jaham na pomoč z verižnim kompenzacijskim financiranjem in prijateljem Lexom Greensillom – moja nova služba (počrnjeno). Se vidimo skupaj z Rishijem, da se pozdravimo s komolci ali stopali. Z ljubeznijo, D. C.« Rishi je Rishi Sunak, Johnsonov finančni minister, ki mu je D. C. (David Cameron) poslal osem sporočil in ga dvakrat poklical po telefonu.
Prošnja za ministrski potisk čez ciljno črto
Na vsak način ga je hotel prepričati, naj v vladni program vključi banke, kot je Greensill Capital. »To, da finančno ministrstvo zavrača vključitev verižnega kompenzacijskega financiranja, je noro, saj črpajo milijarde poceni posojil majhnim in srednjim podjetjem,« je napisal Sunaku in večkrat prosjačil za še en pogovor o tem. V enem od sporočil se je najprej opravičil, ker ga spet nadleguje, potem pa ga prosil, ali mu lahko pomaga pri njegovi zadevi in jo še enkrat potisne naprej, da bi šla prek ciljne črte. Ni šla. V zadnjem sporočilu Sunaku ga je vprašal, z obljubo, da ga prosi zadnjič, ali lahko pristojnemu finančnemu ministrstvu naroči, naj še enkrat pregleda njegovo zadevo. Cameron ni in ni odnehal.
Včeraj (četrtek) so ga o tem lobiranju, ki je še bolj razgalilo kulturo klientelizma v konservativni stranki, virtualno zasliševali poslanci dveh odborov parlamenta. Dolgo je trdil, da ni naredil čisto nič narobe. Zdaj priznava, da bi moral lobirati samo po najbolj uradnih kanalih. Na ključno vprašanje, ali je, ko je začel neutrudno lobirati, vedel, da je Greensill Capital v finančnih težavah, in poskušal rešiti prijateljevo banko, posredno pa njemu obljubljenih 50 milijonov, ni pravega odgovora. Ta se utegne pojaviti, če bodo proti Greensill Capital sprožili kazenski postopek zaradi suma, da je bil propad banke, ki je marca vložila zahtevek za stečaj, »kriminalne narave«. O tem že poteka preiskava državnega urada za finančne poslovanje.
Osramočenega Camerona je najbrž minila želja po lobiranju, ki bo zdaj, vsaj nekaj časa, pod močnim drobnogledom. Kritiki pravijo, da bi moralo biti pod veliko strožjim nadzorom, a za to v Johnsonovi vladi ni niti malo navdušenja.