Izkušnje dveh svetovnih ekonomskih kriz v zadnjem desetletju so pokazale, da je prevladujoča ekonomsko-politična mantra o obvladovanju gospodarskih ciklov in kriz z aktivno denarno politiko in nevtralno fiskalno politiko postala ovira in ne rešitev za nakopičene probleme. Zadnja kriza, ki je povzročila tako padec ponudbe kot tudi povpraševanja v svetovnem gospodarstvu, zahteva drugačen pristop in nabor instrumentov ekonomske politike kot v preteklosti. Spremenila se je predvsem vloga fiskalne politike, ki ne skrbi več zgolj za vzdržno raven javnega dolga, ampak mora aktivno zmanjševati dolgotrajnejše izgube proizvodnih in zaposlitvenih kapacitet v narodnem gospodarstvu.
Takšna sprememba strategije zahteva prevetritev instrumentov fiskalne politike. Gre za kombinacijo ukrepov, ki hkrati učinkujejo tako na ciklične kot tudi na strukt...