V enajsti raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so anketirance, ki so oziroma so bili doslej že okuženi, vprašali o morebitnih težavah po preboleli okužbi. V Sloveniji namreč še nimamo podatkov, kako pogosto se ti različni simptomi po preboleli bolezni pojavljajo. Po nekaterih ocenah naj bi se pojavili pri desetih do 15 odstotkih bolnikov.
Raziskava je pokazala, da je imelo kar tri četrtine ljudi še po enem mesecu določene težave. Okoli 40 odstotkov jih je tožilo nad slabim počutjem, utrujenostjo, pomanjkanjem energije, nekaj manj kot tretjina je imela težave z zaznavanjem okusa, vonja, približno četrtina težave s koncentracijo in pomnjenjem ter motnje spanja. Manj je bilo takih, ki so imeli bolečine v mišicah, sklepih ali prsih, so težje dihali, imeli neprijetne občutke, čutili razbijanje srca in imeli težave s prebavo. V povprečju so imeli vprašani po dve od naštetih težav.
Postakutni covid-19
Skoraj 60 odstotkov vprašanih se o težavah ni posvetovala z zdravnikom, morda tudi zato, ker jasnih usmeritev glede obravnave oseb s postcovidnim sindromom še nimamo, domnevajo na NIJZ. Še vedno je namreč veliko neznanega o dolgoročnih posledicah okužbe, saj raziskave o tem še potekajo. Večina ljudi, ki zboli za covidom-19, se v nekaj tednih pozdravi, a raziskovalci in zdravstveni delavci ugotavljajo, da pri nekaterih posamezni simptomi vztrajajo tudi več mesecev po diagnozi ali pa izginejo in se ponovno pojavijo več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju.
V tujini so te težave poimenovali post akutni covid-19 ali dolgotrajni covid-19. Pojavlja se tudi pri tistih z milejšo obliko bolezni in celo med mladimi odraslimi ter otroki brez predhodnih zdravstvenih težav. Simptomi so raznovrstni, od utrujenosti, zadihanosti in nespečnosti do težav s spominom in koncentracijo, srčne palpitacije, bolečine v različnih delih telesa, driska in slabosti. V tujini številni večji zdravstveni centri že odpirajo specializirane klinike za oskrbo ljudi, ki imajo trajne simptome po prebolelem covidu-19, na voljo pa so tudi podporne skupine.
PCR testi bi morali biti brezplačni
V tokratni raziskavi so na NIJZ posebno pozornost namenili tudi temu, kaj anketiranci menijo o brezplačnem testiranju na okužbo ter o dostopnosti storitev in dejavnosti pod določenimi pogoji, povezanimi s tem. Skoraj dve tretjini vprašanih se strinja, da bi morali ljudje imeti na voljo dva brezplačna PCR testa na mesec, ki bi bila na voljo brez zdravstvenih razlogov. V primeru, da je pogoj za koriščenje storitve predložen negativen test, 56 odstotkov vprašanih meni, da bi moral za to zadostovati hitri antigenski test. Skoraj enak delež jih tudi meni, da bi morale biti vse storitve in dejavnosti dostopne brez kakršnihkoli dokazil in le slaba tretjina se strinja, da bi kot dokazilo o negativnem testu moral veljati izključno PCR test.
Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA so na NIJZ začeli decembra lani med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. V tokratnem, enajstem delu raziskave, ki je potekal od 23. do 26. aprila, je sodelovala 1001 oseba.
