Navadni komarček raste predvsem v naravi in ga uporabljamo kot začimbnico ter ga gojimo zaradi aromatičnega semena in mladih stebel z lističi, sladki komarček pa je zelenjadnica, ki jo zaradi okusnega gomolja gojimo na vrtovih. Tokrat obravnavamo slednjega, torej zelenjavo z belimi ter mesnatimi in tesno prilegajočimi se rebrastimi listi, ki skupaj tvorijo belo-rumene gomolje. Iz njihovih listnatih stebel poganja nežno zelenje, ki ga kljub njegovi uporabnosti marsikdo zavrže. Gotovo ga ne bi, če bi vedel, da prav takšno zelenje spomladi Primorci skupaj z divjimi šparglji prodajajo na tržnicah. Takšen koromač, če nam doma ne raste, lahko vse leto kupimo v trgovinah, a predvsem njegove gomolje z bolj malo zelenja, ki se pripravljajo drugače.

Mlado zelenje lahko surovo narežemo na solato, ga samo ali skupaj z uvodoma naštetimi zelmi vmešamo v jajčno omleto, imenitno se poda k ribjim jedem, denimo k postrvim ali lososu, pa tudi k rižotam, zelenjavnim in ribjim juham. Zlasti zanimiv je pesto iz koromačevega zelenja, pinjol, soli in oljčnega olja. Uporabimo ga ob morski hrani, naši jugozahodni sosedje mu radi v stilu genovskega pesta dodajo še nariban parmezan, takšen pesto pa postrežejo – ne boste verjeli – s pečenicami ali mesnimi polpeti. Prav gotovo se obnese na testeninah, ki jih priložimo mesnim jedem, brez težav pa lahko s testeninami uživamo svežega. Poleg tega lahko koromačevo zelenje dodamo marinadam za meso ali ribe, krušnim nadevom za pečene piščance in mesnim ruladam… Le redki bi se pritožili nad zelenjavno juho, ki ji koromačevo zelenje dodamo tik pred koncem kuhanja. Ljubitelji kruha in domači mojstri peke z drožmi, ki so v zadnjem letu močno izboljšali državno povprečje kakovosti krušnih hlebcev in štruc, ga znajo zamesiti tudi v svoje najljubše hlebce, s svojo sladkasto aromo pa se poda tudi v sladko pecivo. Navsezadnje se po njegovem najbližjem sorodniku imenujejo legendarni janeževi upognjenci.

Zagotovo ne boste bosi brcnili v koprive, če se lotite priprave testenin po legendarnem sicilijanskem receptu. Tam priljubljeni domači specialiteti pravijo pasta ch’i sardi ali celo pasta c’a munnizza. Bon apitittu, bona manciata!

ŠPAGETI S SARDELAMI IN KOROMAČEM PO SICILIJANSKO

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

500 g debelih špagetov,

300 g očiščenih sardel,

5 slanih filetov inčuna,

1 koromač z zelenjem (300 g),

1 velika čebula,

1,5 dl belega vina (malvazija),

40 g pinjol,

45 g zlatih rozin,

1 ščepec žafrana,

1/2 žličke semen koromača,

35 g krušnih drobtin,

0,7 dl hladno stisnjenega oljčnega olja,

morska sol,

sveže zmlet poper.

PRIPRAVA

1. V lončku močno segrejemo vino, dodamo oprane rozine in žafran, pokrijemo in postavimo na stran. V manjši ponvi na 2 žlicah olja na hitro (20 sekund) popražimo (zmleta) semena koromača, dodamo drobtine, solimo in popramo ter še malo popražimo in postavimo na stran. Gomolj koromača in čebulo očistimo in narežemo na majhne kocke. Polovico zelenja koromača sesekljamo, polovico pa pustimo celo. Pristavimo velik lonec osoljene vode. Pinjole na suho popražimo.

2. V veliki ponvi na 3 žlicah olja skupaj počasi popražimo čebulo in koromač, da se zmehčata (8 minut). Dodamo slane filete in med mešanjem pražimo, da razpadejo. Dodamo rozine z vinom in žafranom ter pokuhamo, da vino skoraj povsem izpari, s kuhalnico pa medtem z dna ponve postrgamo morebitne porjavele koščke. Dodamo pinjole in na kose narezane sardele ter med mešanjem pražimo 2 minuti, nato odstavimo.

3. Špagete skuhamo na zob (1 minuto manj kot v navodilih), odcedimo in prihranimo 1 skodelico škrobnate vode od kuhanja. Špagete dodamo v ponev in prilijemo malo prihranjene vode. Ponev za minuto spet pristavimo, vsebino premešamo ter potresamo, da bodo špageti dobro pomešani z omako, odvečna tekočina pa bo izparela. Jed radodarno poškropimo z oljem ter posujemo s sesekljanim zelenjem in s stresanjem ponve še enkrat premešamo. Sočno jed posujemo s praženimi drobtinami (1 žlico jih prihranimo) in spet pretresemo, enakomerno razdelimo na krožnike, okrasimo z zelenjem koromača in preostankom praženih drobtin ter postrežemo.

Čas priprave in kuhanja: 45 minut

ŠPARGLJEVO-KROMPIRJEVA KREMNA JUHA

Potrebujemo

5 srednje velikih krompirjev,

12 opranih vrtnih špargljev,

1 veliko čebulo,

1 košček gomolja zelene,

1 koren peteršilja,

1 lonček kisle smetane,

0,5 dl suhega belega vina,

0,5 dl oljčnega olja,

morsko sol,

sveže zmlet poper.

Priprava

V večjem loncu na oljčnem olju nekaj minut pražimo nasekljano čebulo in nasekljan košček zelene oziroma peteršilja skupaj z na kocke narezanim krompirjem. Prilijemo 1 liter vrele vode, postrgamo dno, začinimo in premešamo ter pokrito kuhamo, da se krompir zmehča. Špargljem odlomimo olesenele dele stebla, stebla nalomimo in popečemo na oljčnem olju. Pečene zalijemo z vinom in ko to povre, jih damo v juho. Nekaj vršičkov prihranimo. Juho zmeljemo s paličnim mešalnikom, gladko primešamo smetano, dodamo prihranjene vršičke ter postrežemo.

JAGODNI TIRAMISU

Potrebujemo

500 g jagod,

300 g maskarponeja,

2,5 dl sladke smetane,

1 žlico sladkorja,

2 dl jagodnega soka,

1 strok vanilje,

0,3 dl ruma ali jajčnega likerja,

200 g piškotov savoiardi (baby).

Priprava

Oprane jagode narežemo na rezine, debele 3 mm. Smetano stepemo tako, da ji na polovici dodamo sladkor in postrgano vsebino vaniljevega stroka. Nežno primešamo maskarpone. Piškote napojimo z jagodnim sokom, ki mu po želji primešamo rum ali liker. Namesto soka lahko uporabimo mlečni kakav. Polovico piškotov tesno drugega ob drugem zložimo v model. Nanje nanesemo polovico kreme in razporedimo četrtino jagod. Na jagode spet plast piškotov in plast preostale kreme, na vrh pa lično razporedimo jagode. Čez noč postavimo v hladilnik, postrežemo s sladoledom.