No, Demosova vlada v Ljubljani in njen obrambni minister, danes premier, Janez Janša, sta sprejeto izjavo razglasila za brezpredmetno, češ da se izvajanje obrambnih nalog države vrši na njenem celotnem ozemlju in da Koper pri tem ne more biti izjema.
Zgodila se je vojna in streljalo ter umiralo se je tudi v Kopru, a »požar« je bil s prevlado razuma dokaj hitro obvladan in z umikom enot JLA tudi dokončno pogašen. In prav ob umiku zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije sem dejal, da sem v njem videl prvi korak k postopni demilitarizaciji ne le Kopra, ampak celotne Slovenije. Kako sem se uštel! Še grdo so me pogledali vsi, ki so me 26. oktobra 1991 poslušali na koprskem pomolu.
Dvanajst let kasneje smo že vstopali v Evropsko unijo in Nato. V Ankaranu, v prostorih nekdanje bolnišnice, je že domoval 430. mornariški divizion Slovenske vojske in začeli smo sprejemati obiske vojaških ladij prijateljskih držav in članic severnoatlantskega zavezništva. Protokol ministrstva za obrambo ni mogel mimo občine in svojo vlogo gostitelja je slednja dostojno odigrala. Pa še priložnost je bila, da bi gostom, z vso potrebno vljudnostjo, povedali o zgodovini miru predanega Kopra ter o naši izjavi proti vojaški navzočnosti.
A časi se očitno spreminjajo in mir postaja kot vrednota vse bolj ohlapen pojem, poetika za romantike. Nato in EU stopnjujeta, prva z izkazovanjem vojaških mišic, druga s sankcijami, pritisk predvsem na Rusijo, sicer tudi na Kitajsko, če ostanemo le pri jedrskih velesilah, ker da sta to malopridni državi; ti pa se odzivata z vse bolj bojevito retoriko in s povračilnimi ukrepi in drvimo vsi skupaj v novo, za zdaj le hladno vojno. Kot da zgodovina ne bi več učila in kot da človeški idiotizem vse bolj kraljuje. In v tem kazanju Natovih mišic sodeluje tudi Slovenija, ki gosti te dni pa vse do konca tedna del mednarodne vojaške vaje hollywoodskega prizvoka Zvezdni vitez 2021, nato pa še do 22. maja vajo Jadranski udar 2021. Pod komando (seveda) ZDA so zraven še Italija, Hrvaška, Grčija in Albanija.
In kateri lokaciji sta bili pri nas izbrani za rožljanje z orožjem? Letališče Cerklje ob Krki kot sedež glavnega poveljstva za izvedbo vaje ter, glej ga hudiča, naš koprski Črni Kal. Tu je stala v sredo 26. junija 1991 glavna cestna zapora proti prihodu enot JLA v Koper, sem je tri dni kasneje prispela in se po nekaj urah vrnila v Pivko kolona vojaških okrepitev po jutranjem streljanju in umiranju na Škofijah, do sem smo 3. julija 1991 pospremili vojake, ki so zavzeli mejna prehoda Škofije in Lazaret ter se po ukazu poveljnika reškega korpusa, generala Marjana Čada, umaknili nazaj v matične vojašnice. Kraj torej, ki ima neki simbolni pomen v sklopu dogajanj, ki so zaznamovala občino Koper sredi osamosvojitvene vojne – spomnili se je bomo, ob 30. obletnici, čez dober mesec –, ki pa priča tudi o tem, da je bila želja po ohranjanju miru in zato potrebnih treznih glav na pogajanjih, ki so močno razhudila Janšo, močnejša od klicev na juriš.
Mednarodna vojaška vaja bo torej na območju Črnega Kala – razmeščene bodo enote zračne obrambe Slovenske vojske in ZDA –, a da bi kdo z občine o tem kaj rekel, vsaj povedal, da ni najbolj dobrodošla, ni slišati. Da, časi se očitno spreminjajo.
Aurelio Juri, predsednik SO Koper v času osamosvajanja, Koper
