Na 104. Dirki po Italiji so se kolesarji na 187 kilometrov dolgi etapi, ki se je začela v Piacenzi in končala v Sestoli, prvič soočili z ciljnim vzponom. Prvič je kolesarjem nagajalo tudi vreme, saj je vse nastopajoče ves čas pral dež, kar je povzročalo še dodatne težave na razgibani etapi, ne samo kolesarjem, ampak tudi ljudem, ki so odgovorni za televizijski prenos. Poleg ciljnega, so kolesarji morali premagati še dva kategorizirana vzpona in šest neoznačenih. Najbolje se je z zahtevno etapo in neugodnimi razmerami spopadel Američan Joseph Lloyd Dombrowski, ki je imel največ moči na ciljnem vzponu med ubežniki. Nasmejan je bil na cilju tudi drugouvrščeni Alessandro De Marchi, ki je novi nosilec rožnate majice. Izjemno se je izkazal tudi Jan Tratnik, ki je bil peti.
Tratnik prvič v begu
Etapa se je začela z 80 ravninskimi kilometri. V tem delu dneva se je oblikovala velika ubežna skupina, ki je štela 25 kolesarjev, ki je bila ekipno zelo pisano obarvana. V njej so se namreč znašli kolesarji iz kar 17 različnih ekip, na celotnem Giru pa nastopa 23 ekip. Kot edini član ekipe Bahrain-Victorius je bil v njej tudi Jan Tratnik, ki na italijanskih cestah lovi svojo drugo zmago. Prvenca na tritedenskih dirkah se je razveselil lani. Velika skupina si je pred drugo polovico etape prevozila šest minut prednosti. Pred drugim kategoriziranim vzponom dneva od treh, se je v ospredju odcepila trojica, ki je svojo prednost povečala še za dobro minuto in pol. Trojica je kmalu postala dvojica. V glavnini ekipa Ineosa, ki je imela do donašanje etape v lasti rožnato majico po zaslugi odličnega uvodnega kronometra Filippa Ganne, ni imela velike pomoči ostalih ekip in je morala sama skrbeti, da ubežniki niso šli predaleč. Najbolj dejaven pri narekovanju tempa je bil ravno Ganna, kar pa je ubežnikom dajalo dodatne moči za uspeh, saj se zaostanek ni manjšal.
Montemolino ni prinesel razburjenja
Drugi vzpon dneva na Montemolino ne v boju za etapno zmago, ne v glavnini ni prinesel nobenega razburjenja. Čeprav je bil vzpon v tretjo kategorijo je bil vse prej kot enostaven, saj je bil vzpon dolg 8,6 kilometra in je imel povprečni naklon 5,7 odstotka, v zadnjem odseku pa se je naklon povzpel tudi do 18 odstotkov. Ker pa je bilo do cilja še 45 zahtevnih kilometrov, kolesarji na njem niso porabljali odvečnih moči. Vodilna dvojica Rein Taaramäe (IWG) in Christopher Juul Jensen (BEX) je imela pred zasledovalno ekipi v kateri je bil še vedno Tratnik dobro minuto prednosti, glavnina je zaostajala 8 minut, kar je že kazalo na uspeh ubežnikov in predajo rožnate majice vodilnega.
Viden tudi Mohorič, Landa preizkusil favorite
Vodilna dvojica je tudi v razgibanih kilometrih med predzadnjim in zadnjim vzponom zadržala minuto prednosti, kar pa ni bilo dovolj, da bi na 4,3 dolgem ciljnem vzponu do Sestole obračunala za zmago. V zasledovalni skupini se je iz sedla izstrelil Alessandro De Marchi (ISN), sledil pa mu je tudi Joseph Lloyd Dombrowski (UAE). Vodilna dvojica je bila ujeta 4 kilometre do cilja, De Marchi in Dombrowski pa se nista ustavljala. Predvsem član ekipe iz Emiratev je imel še veliko moči in se je sam odpeljal do prestižne etapne zmage. Svoje prve na tritedenskih dirkah. »Seveda sem zelo zadovoljen z današnjo zmago. Nikoli ne veš kako bo odreagirala glavnina, ali imaš v begu dovolj prednosti za zmago. Na koncu sem poskusil tudi z napadom na rožnato majico, a je bila razlika premajhna, sem pa zelo zadovoljen z zmago,« je v cilju razlagal Američan. Zadovoljen je bil tudi De Marchi, ki je se je na podelitvi razveselil rožnate majice. Za zmagovalcem je na cilju zaostal 13 sekund. Žal je malce moči na zadnjem vzponu zmanjkalo Tratniku, ki ni mogel slediti Italijanu in Američanu. V cilj je prispel na 5. mestu z zaostankom 29 sekund.
V ozadju je Ineos v zadnjih 30 kilometrih dobil pomoč tudi ostalih ekip. Največkrat se je na čelu pojavila Bahrain-Victorius, še posebno dejaven je bil drugi Slovenec na dirki Matej Mohorič. Mohorič je še enkrat več dokazal, da je eden izmed najboljših kolesarjev v vožnji iz klanca navzdol, saj je na številnih krajših spustih v zaključku etape vedno stopil na čelo in je po večini sam poskrbel, da je zaostanek glavnine padel pod 4 minute in pol še pred zaključnim vzponom. Na koncu je glavnina zaostala minuto in 37 sekund, favoriti pa so prvič preverili tudi svoje moči. Dobro delo Mohoriča je izkoristil Landa, ki je napadel, na njegov napad pa so lahko odgovorili le Egan Bernal, Aleksander Vlasov, Hugh Carthy in Giulio Ciccone. Poraženec dneva je bil Simon Yates, ki je izgubil 11 sekund proti ostalim kapetanom.
