Kot ministrica za pravosodje sem na tem področju storila vse, kar je potrebno za njegovo delovanje tudi v Sloveniji, od zakonskih podlag do zagotovitve prostorov, finančnih sredstev in kadrov, je odgovorila Kozlovičeva na vprašanje, ali bo Sloveniji uspelo pravočasno posredovati imeni kandidatov za evropskega delegiranega tožilca.
»Nadaljnji nujni korak je odločitev vlade kot kolektivnega organa. Sama si prizadevam, da bi čim prej celovito vzpostavili to institucijo, ki je tudi za Slovenijo nujna,«je dejala v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju, kjer se mudi v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU. Vzpostavitev evropskega javnega tožilstva je po njenem mnenju izjemnega pomena za preprečevanje korupcije in kaznivih dejanj pranja denarja na področju celotne EU. Kot je še dejala, bo s svojim videnjem seznanila tudi evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, s katerim se bo srečala v sredo.
Seznam kandidatov pričakujejo do 18. maja
Reynders je v nedavnem pismu Kozlovičevo pozval, naj Slovenija pospeši postopek imenovanja delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva, saj naj bi to začelo delovati 1. junija. Še posebej jo je pozval, naj seznam kandidatov posredujejo evropskemu javnemu tožilstvu čim prej in najpozneje do 18. maja.
Ministrica je kot kandidata za evropska delegirana tožilca predlagala specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Neuradno naj bi jima nasprotoval premier Janez Janša. Oba naj bi v nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim tudi zaradi preiskovanja Janševega premoženja.
O vprašanju imenovanja delegiranih tožilcev se je ministrica sicer pogovarjala tudi ob obisku urada za pravosodno sodelovanje držav članic EU (Eurojust) v ponedeljek v Haagu. Na sedežu Eurojusta se je tudi sestala z njegovim predsednikom Ladislavom Hamranom ter podpredsednikom in slovenskim predstavnikom pri Eurojustu Boštjanom Škrlecem.
