Prvo in osnovno vodilo v vročih mesecih je pitje zadostne količine tekočin skozi ves dan, po možnosti preverjene neoporečne pitne vode iz pipe, v nekaterih deželah pa ustekleničene. Ker so del počitniških dni tudi prometni zastoji, nikar ne pozabite imeti steklenice ali dveh vode vedno v vozilu, v ohlajenem predalu ali v hladilni torbi. S tem se boste izognili dehidraciji med prometnimi zastoji. Poleg vode naj bodo vedno na dosegu rok tudi zaščitne maske za enkratno uporabo, mokri robčki in razkužilo za roke. Z redno higieno rok boste preprečili prenos raznih virusov in tudi črevesnih bolezni, katerih posledica so slaba prebava, driska in dehidracija.
Prebavne težave in prva pomoč
Bolj kot počitnice v nam bližnjih krajih, kjer največjo bojazen letos predstavlja okužba z koronavirusom, so sporna predvsem potovanja v oddaljene ali eksotične kraje, kot so Bližnji vzhod, Azija ali Srednja in Južna Amerika. V teh krajih so higienske razmere slabše in posledično bolj nevarne za evropske popotnike, saj naše telo v nasprotju z domačini ni navajeno na določene mikrobe, od bakterij in virusov do parazitov. Te lahko popotnik stakne že na svežem sadju, ki je oprano z okuženo vodo, v kockah ledu, v svežem mleku ali mlečnih izdelkih, v svežih sokovih, sladoledu ali premalo toplotno obdelanem mesu ali morskih sadežih. Med milejše oblike zastrupitve s hrano ali vodo spadajo slabost, prebavne težave, vročina in trebušne bolečine. Prvo, kar moramo narediti, ko pride do suma na zastrupitevs hrano ali vodo, je nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite. Te lahko kupimo v lekarni še pred odhodom na pot. Predvsem pa mora vsaki takšni težavi slediti počitek in, če ne težave ne izzvenijo v dveh dneh, tudi obisk zdravnika.
Pred odhodom v oddaljene kraje se je zato dobro pozanimati o morebitnih cepljenjih in jemanju zdravil proti boleznim, ki se lahko pojavljajo v krajih, ki jih nameravate obiskati. Vse potrebne informacije o preventivnem cepljenju ali zaščiti z zdravili, ko potujemo v določene predele sveta, lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.
Sončne opekline in vročinska izčrpanost
Najpogostejša napaka, ki jo delajo dopustniki prve dni na oddihu, je podcenjevanje moči sonca, s čimer si kaj hitro nakopljejo nepotrebne sončne opekline ali sončarico. Zlasti zahrbtno je lovljenje sončnih žarkov na jadrnicah in ladjah, tudi trajektu, saj na vetru ne čutimo moči sonca, posledice pa vidimo in čutimo v večernih urah. V izogib tem težavam je treba upoštevati že neštetokrat slišano pravilo, da se pred prvimi sončnimi žarki zaščitimo s kremo z najvišjim faktorjem, soncu pa se nasploh izogibamo med 11. in 16. uro, ko je to najmočnejše. Odveč niso niti pokrivalo in kakovostna sončna očala. Če temu ne sledimo, lahko pride do vročinske izčrpnosti, ker telo izgubi veliko vode in soli. Prepoznamo jo po značilni utrujenosti, glavobolu, plitvem dihanju, povečanem srčnem utripu, visoki telesni temperaturi, bruhanju, znojenju in tudi krčih v mišicah rok in nog. Prizadeti osebi pomagamo tako, da jo umaknemo v senco, hladimo s hladnimi obkladki na glavi in vratu ter ji dajemo majhne količine vode. Če se stanje ne izboljša, moramo poiskati zdravniško pomoč.
Poleg naštetih težav se med poletnimi meseci lahko srečamo tudi z raznimi ugrizi žuželk, najmlajši radi pridobijo kakšno počitniško prasko ali udarec, zato je treba imeti ob sebi, tudi na enodnevnem izletu, poleg plastenke vode, razkužila in maske, še najosnovnejša zdravila, obliže in mazila. In vse to tudi sodi v malo priročno lekarno. Z njo boste takoj dobili prvo pomoč ter se izognili slabi volji in pokvarjenemu izletu.
