Kritika predstave Škorpijon v Mali drami: Srd naš vsakdanji

Drama Škorpijon sodobne francoske avtorice Véronique Olmi vsaj na prvi vtis deluje kot precej generična konverzacijska igra, ki se drži preizkušenih prijemov in prepoznavnih motivnih jeder. Opravka imamo, skratka, s sestavinami, kot so v rutino vpeti par odtujenih zakoncev, izpraznjeni ritual družinskega kosila, kjer se pod zapackanim »slavnostnim« prtom skrivajo napeti odnosi in stare zamere, ali pa nenadejani prihod tujca, ki že z svojo prisotnostjo povzroči, da začne ta zgolj zasilno zloščena slika (malo)meščanske spodobnosti neusmiljeno razpadati. Toda pred pretirano konvencionalnostjo – kamor bi navsezadnje lahko uvrstili tudi dokaj shematično tipizacijo likov in kritične bodice na družbene pojave – predlogo rešujeta pretanjena jezikovna podoba (besedilo je pozorno prevedel Primož Vitez ) in plastična karakterizacija, ki osebam zariše tudi nekaj manj pričakovanih potez. S tem pa jim vtisne tudi določeno psihološko globino, zaradi katere nekateri zasuki ter dejanja delujejo manj »umetno«, kot bi sicer.