Po odobritvi evropske komisije se bodo žuželke odslej tudi v Evropi lahko malicale v obliki prigrizkov ali kot sestavine v živilskih izdelkih, za piškote, testenine in druge specialitete tudi v Sloveniji, saj prej reja žuželk in trgovanje z njimi načelno nista bila dovoljena. Žuželke v prehrani pa seveda niso nič novega. Po nekaterih ocenah jih redno uživa več kot dve milijardi ljudi. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) žuželke celo opredeljuje kot zdrav in zelo hranljiv vir hrane z visoko vsebnostjo beljakovin, vitaminov, vlaknin in mineralov.
V času, ko prehod na kakšno nadvse zdravo prehranjevanje z novimi vrstami beljakovin ne pomeni samo protesta za pravice živali ali pa za zaustavitev razvoja mesne industrije, ki velja za največjega globalnega onesnaževalca in krivca za dobršen del podnebnih sprememb, so torej tudi žuželke postale del evropske kulinarične igre. Prehranjevalne navade se tako kot večina stvari na svetu pač vedno spreminjajo hitreje od zakonodaje. Tudi v Evropi, pa čeprav evropski regulatorji, kot sta evropska komisija in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), žuželk do prejšnjega tedna niso priznavali kot dovoljeno živilo. Kar pa še ne pomeni, da žuželk na jedilnikih po Evropi ni bilo. Tipičen tak primer je aditiv karminska kislina (E120), ki se pridobiva iz žuželk Dactylopius coccus. Ta živa bitja živijo na kaktusih, za pridobivanje barvila, ki je najpogosteje v mesu in mesnih izdelkih, slaščicah, mlečnih izdelkih ter kruhu in pekovskih izdelkih, pa posušijo in zmeljejo žuželke ženskega spola.
Ličinke mokarjev imajo okus po oreških
Za najbolj žuželkam v prehrani prijazno državo v Evropi velja Švica, ki ni v EU, a ima zakonodajo, ki dovoljuje vsebnost čričkov, kobilic in črvov mokarjev, namenjenih prehrani, že od leta 2017. Tako da so bili burgerji in mesne kroglice iz insektov – prevladovali so kobilice in črički – stalnica celo v švicarskih supermarketih Slovencem znane trgovske verige Coop. Na Nizozemskem, ki pa je v EU, še celo prej, le da neuradno. Že leta 2014 so na primer v marketih in supermarketih veletrgovca Jumbo, ki je med drugim sponzor kolesarske ekipe Jumbo Visma Primoža Rogliča, oglaševali, da so pri njih ljubiteljem moderne in zdrave prehrane na voljo ocvrte ličinke mokarjev, zabeljene s soljo in poprom, v obliki prigrizkov in »mesne« kroglice iz mokarjev. V Belgiji pa je supermarkete z insekti v obliki prigrizkov in moke iz mletih žuželk od začetka prejšnjega desetletja zalagalo podjetje Damhert Nutrition, ki velja za eno vodilnih podjetij za proizvodnjo novodobne zdrave hrane, povezane z vsemi vrstami diet in alergij. Moko iz mokarjev so in še vedno oglašujejo kot visokokakovostno superhrano, izjemno bogato z beljakovinami, naravnimi vitamini, vlakninami in minerali, predvsem pa velja za trajnostno živilo, ki ne vsebuje dodatkov, hormonov, pesticidov ali antibiotikov. Celo nam sosednja Avstrija je bila pred časom in evropsko zakonodajo že vrsto let. Ena izmed paradnih avstrijskih čokoladnih hiš Zotter je na primer sladkosnede razvajala in jih seveda še razvaja z ličinkami mokarjev, oblitimi s čokolado.
Tudi v Sloveniji, če odmislimo svetovne popotnike, ki so se, ko so prišli domov z raznih koncev sveta, hvalili z degustacijami raznih insektov, in tiste, ki so kakšnega hroščka ali ličinko nevede pojedli v kruhu ali kakšnem drugem živilu, smo bili na tem področju precej inovativni. A kaj, ko smo v Sloveniji mahnjeni na to, da zvesto upoštevamo vse evropske predpise in regulative, v nasprotju z na primer Nizozemsko, Belgijo, Dansko, Veliko Britanijo, Avstrijo pa še katero drugo državo, kjer je bila prodaja insektov za hrano dovoljena. Domen Krč, Krištof Horvat in Jurij Bajželj so že leta 2015, ko so bili še študentje, ustanovili zagonsko podjetje in začeli projekt proizvodnje beljakovinskih ploščic iz ličink mokarjev. Toda zaradi dosledne slovenske zakonodaje so podjetje in trgovino z živilskimi izdelki iz žuželk odprli v Londonu, kjer so postavili spletno trgovino, vendar kasneje stvar opustili in se lotili novih projektov. Tudi brata Bojan in Aleš Kujavec iz Juršincev sta nekako v istem času začela proizvajati proteinske tablice, a sta prav tako, zgolj zaradi zakonodaje, projekt opustila, vendar sta kljub temu našla alternativno tržno nišo. Iztrebke mokarjev, ki sta jih kanila uporabljati za beljakovinsko naslado, sta odlagala na kompostnik in ugotovila, da gre za prvovrstno gnojilo, ki spodbuja rast in odpornost rastlin, ter ustanovila podjetje Organics Nutrients. Zdaj, ko se je zakonodaja spremenila, nameravata projekt obuditi, s tem, da bo mokarjevo gnojilo ostalo njuna osnovna dejavnost. Prepričana sta, da bodo žuželke postale prehranski hit, ne samo zaradi tega, ker veljajo za beljakovinske bombe, ampak tudi zaradi okusa. »Pečene ličinke mokarjev imajo okus po oreških in so res super. Zaradi videza ličink so ljudje še vedno skeptični, ampak tisti, ki so premagali zakoreninjeni predsodek glede uživanja žuželk, so bili navdušeni. Predsodki bodo obstajali, dokler ljudje tega ne bodo pokusili. Ko sva začela prodajati gnojilo in sva obiskala tudi nekaj festivalov čilijev, sva bolj za šalo ponujala pečene ličinke in moram povedati, da sva imela pri najini stojnici največjo gnečo samo zaradi ličink. Sploh otroci, ki tega predsodka še nimajo, so se nad okusom najbolj navduševali,« pravi Bojan Kujavec.
Za čričke 12-krat manj krme kot za govedo
Da bo nova evropska zakonodaja pospešila razvoj vzreje žuželk tudi pri nas in da bo to za marsikoga postalo priložnost, je prepričana tudi Lea Demšar, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za živilstvo in katedri za tehnologijo mesa in vrednotenje živil. Na biotehniški fakulteti se s tovrstnimi raziskovalnimi projekti še ne ukvarjajo, je pa bila Demšarjeva mentorica diplomske naloge Žuželke v prehrani človeka, ki jo je leta 2019 spisala Monika Kočar. »Vsekakor je to interesantna tema. Pregledali smo literaturo, ki je na to temo dostopna. V nekaterih evropskih državah so na tem področju glede raziskav že precej daleč, veliko stvari pa je še odprtih,« je povedala Lea Demšar.
Kot piše v diplomski nalogi Kočarjeve, žuželke sicer res veljajo za hrano prihodnosti, saj se gojijo na organskih stranskih proizvodih, kar zmanjšuje onesnaženje okolja, oddajajo malo toplogrednih plinov in amonijaka, za rejo potrebujejo bistveno manj vode kot na primer govedo, pa tudi tveganje za prenos zoonoz je relativno majhno. Črički na primer potrebujejo 12-krat manj krme kot govedo, štirikrat manj krme kot ovce in pol manj krme kot prašiči ali piščanci za enako količino beljakovin. So zdrava, hranljiva alternativa prevladujočim živilom, kot so piščančje meso, svinjina, govedina in celo ribe. Treba pa je upoštevati, da je hranilna sestava žuželk zelo odvisna od krme. Za zdaj je tudi še premalo raziskanega o kakovosti beljakovin žuželk, da bi lahko v celoti ocenili njihovo vrednost v primerjavi z rastlinskimi beljakovinami in drugimi živalskimi beljakovinami ter prisotnosti potencialno škodljivih sestavin, kot so toksini, alergeni in druge škodljive snovi.