Domnevno se bo s tem tako »dopolnjenim« zakonom potihoma naknadno legalizirala tudi že pred desetletji nameravana zazidava ljubljanskih zaščitnih območij pitne vode, saj se gradi obupno drag nepotrebni kanal CO (Vodice–Medvode–CČN Ljubljana), ki je brez ustrezne strokovne utemeljitve nerazumljivo hidravlično močno predimenzioniran, saj znaša njegova povprečna pretočna količina zgolj 20 odstotkov njegove dejanske pretočne količinske zmogljivosti. Torej je preostalih »spregledanih« neizkoriščenih 80 odstotkov njegove dejanske odvodne sposobnosti domnevno predvidenih za kasnejšo (so)uporabo odvoda komunalnih odpadnih voda bodoče zazidave na teh zaščitnih območjih. Torej se bodo lahko potihoma in poceni pokupile te sedaj še zaščitene nezazidane kmetijske površine ter se nato s fantastičnimi milijonskimi zaslužki spremenile v draga zazidalna zemljišča.

Da se v ozadju kaže prav ta intenca, smo videli februarja, ko je bil na pobudo MOL vložen predlog spremembe uredbe o ljubljanskem vodonosniku, za utemeljitev razširitve območja A0 in posledično za odkup okoliških kmetijskih površin pa je bila uporabljena kar študija o potencialni vodarni Koseze iz leta 2017. Ne pozabimo, da so prav zasebne kmetijske površine ob strogem upoštevanju določil za kmetovanje na vodovarstvenih območjih tiste, ki s svojo namembnostjo prav tako ščitijo prostor pred pozidavo.

Predstavniki investitorja v primeru CO v javnih medijih še vedno zavajajoče trdijo, da se pretok odpadnih vod kanala CO ne bo izcejal v podtalnico in s tem v ljubljansko pitno vodo, da bo ta kanal CO absolutno vodotesen, čeprav v gradbeni praksi in na potresnem območju, kot je Ljubljana, absolutna vodotesnost ni mogoča in ne obstaja, saj nobena rešitev ni popolnoma zanesljiva.

To je za javnost izjemno pomemben podatek, saj se uradno kot tehnično vodotesen sme označiti le kanal, katerega določena enota notranje površine cevi v določenem časovnem obdobju ter pri predpisanem pritisku prepusti zgolj predpisano omejeno dopustno količino odpadne vode. Glede na dolžino kanala (9 km) ter premer cevi (1200 mm) se sme torej na 5 m vodnega stebra zajezeni težnostni kanal CO uradno še označiti kot vodotesen, če v njegovo podzemno okolico v roku 15 minut izteče največ 3391 litrov njegove vsebine. Lahko smo prepričani, da bi v primeru ponovitve takega potresa, kot je bil pred kratkim v Petrinji na Hrvaškem, kanal CO utrpel hude poškodbe, ki bi povzročile množičen iztok nevarnih snovi v podtalnico. Komunalne odpadne vode poleg fekalij in odpadnih odtokov iz gospodinjstev vsebujejo tudi nevarne sestavine, kot na primer čistila, razkužila, ostanke zdravil itd., zato pričakujemo, da se bo vsaj slovenska stroka končno odzvala tudi v številnih konkretnih škodljivih ekoloških primerih po vsej Sloveniji tako intenzivno, kakor se je v zvezi s spremembo tega zakona, saj brez čiste vode ni življenja.

Prof. dr. Mitja Rismal Dr. Damir Josipovič Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom. Martina Lipnik, univ. dipl. inž. arh. Niko Antončič, univ. dipl. inž. grad.