Poleg dodatne ograje je v pomoč policiji, ki je opremljena z najsodobnejšimi tehničnimi sredstvi za varovanje schengenske meje, vpoklicana tudi slovenska vojska, ki skupaj z ministrstvom za notranje zadeve vseskozi prepričuje poslance DZ za razširitev svoje pristojnosti na državni meji, vendar jim ta nesmiselna ideja do sedaj na srečo ni uspela. Incident na slovensko-italijanski meji, sprva zanikan in nato medlo priznan, je dovolj tehten pokazatelj, kako se vojaška in policijska taktika močno razlikujeta.

Zadnji protikovidni ukrepi so med drugim razgalili nesposobnost dogovarjanja restriktivnih ukrepov na zahodni in severni meji, ki so povzročali kaotična stanja in veliko pritožb potnikov nad neusklajenimi ukrepi mejne kontrole s sosedi. Očitno je ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da slovenski protimigracijski ukrepi in dodatni ukrepi, ki jih vodi Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) na zunanjih mejah EU (v Italiji, Španiji, Grčiji ter na Hrvaškem), niso dovolj učinkoviti. Zato so si omislili sporazum za »pomoč« 21 mejnih policistov iz treh evropskih držav, ki naj bi »reševali« našo južno mejo na okoli 600 kilometrih kopne meje in prek 30 mejnih prehodih, kar je popoln nonsens. Le na vsakem drugem mejnem prehodu se bodo lahko »razkazovali« tuji policisti, vabitelji pa jih bodo lahko hvalili in kazali s prsti na tiste, ki so bili proti temu, da se dajo slovenski vojski dodatna pooblastila.

V trdih »komunističnih časih« smo v nekaj letih z mejnih prehodov na lep način spravili miličnike drugih narodnosti iz »bratskih republik«, ker niso obvladali slovenskega jezika. Sedaj pa v samostojni Republiki Sloveniji na slovensko mejo vabimo tujce, tuje policiste, ki ne znajo niti približno toliko slovenščine, kot so jo poznali miličniki drugih narodnosti, ki so živeli in delali v milici v Sloveniji.

Gre za zavajanje slovenskih državljank in državljanov ter hkrati za promocijo nekaterih v javnosti. Ob tem pa akterji pozabljajo, da je danes v policiji še enkrat več policistov, kot jih je bilo leta 1992, ko je v Slovenijo vstopilo okoli 70.000 pribežnikov z juga brez dokumentov in ko je slovenska policija na mejnih prehodih imela na vstopu in izstopu slovenske meje 142 milijonov potnikov. Takrat še ni bilo schengenske meje.

Tozadevno sporazumno pomoč policistov sicer potrebujejo kandidatke za vstop v EU z Zahodnega Balkana in jo že nekaj let tudi imajo. Pri tej pomoči sodelujejo tudi naši policisti, medtem ko nekatere države tako pomoč zavračajo z vidika tako imenovane suverenosti.

Prepričana sva, da našo državno in schengensko mejo na jugu s Hrvaško lahko varujemo sami z ustreznim sodelovanjem z obmejnim prebivalstvom, brez Frontexa in brez sporazumov s posameznimi državami evropskih mejnih policij.

Smiselna pomoč bi bila vidna in umestna le na incidentni morski meji s sosednjo Hrvaško, kjer nedovoljeni vpadi hrvaških policijskih plovil in hrvaških ribiških čolnov v notranje morske meje Slovenije pomenijo grobo kršitev slovenske suverenosti, nam pa ostajata za ta nadzor in ukrepanje le dva odslužena gumenjaka in pokvarljiva ruska ladja Triglav. In kaj sta v tej smeri naredila sedanja vlada in ministrstvo za notranje zadeve?

Izr. prof. dr. Tomaž Čas, nekdanji pomočnik načelnika slovenske milice Branko Celar, univ. dipl. pravnik, nekdanji načelnik za mejne zadeve in tujce