V boj za lokacijo nove regijske bolnišnice se je poleg Jesenic in Radovljice podal še Kranj. Da Gorenjska potrebuje novo regijsko bolnišnico, je še kot direktor Splošne bolnišnice Jesenice opozarjal sedanji zdravstveni minister Janez Poklukar. Večkrat je poudaril, da potrebe Gorenjcev po zdravljenju in obiskih specialistov močno presegajo zmogljivosti jeseniške bolnišnice, ki je zaradi prostorskih omejitev ni mogoče širiti do zadostnih kapacitet, kar so pod njegovim vodstvom sicer tudi zapisali v strategijo razvoja jeseniške bolnišnice. Poudarjal je tudi, da se stroka o tem, kje naj bo nova regijska bolnišnica, ne želi opredeljevati. Prav odločitev stroke o tem, kje naj bo, pa pričakujejo v omenjenih občinah.
Kranjčani poskrbeli za presenečenje
Nenadno prizadevanje za gradnjo nove regijske bolnišnice v Kranju je presenetilo tako Radovljičane kot Jeseničane, saj do nedavnega teh namer v gorenjski prestolnici niso kazali. »Kranj ima dokumentacijo in je sposoben, da dobi gorenjsko bolnišnico. Vendar pa bolnišnica s 600 posteljami pomeni najmanj 900 zaposlenih, to pa pomeni pritisk na infrastrukturo, šole, vrtce, stanovanja. Ni pomembno samo, da postaviš stavbo, bolnišnica spremeni podobo kraja, ne samo fizično, ampak tudi v vseh drugih pogledih,« je še sredi marca kranjski župan Matjaž Rakovec izpostavil za Dnevnik. Navedel je težave z iskanjem prostih parkirišč v okolici ljubljanskega kliničnega centra in opozoril, da bi se z novo bolnišnico okrepilo podjetništvo, a bi se pojavljale tudi nove oblike kriminala, treba je živeti s sirenami reševalnih vozil v okolici… »Na to nihče ne pomisli. Gorenjsko bi morali bolj razvijati v smeri zelenega turizma,« je Rakovec takrat nadaljeval svoje razmišljanje o prihodnosti Kranja, ki je dajalo vtis, da je do prizadevanj za novo bolnišnico na območju MO Kranj zadržan.
V njegovem kabinetu so nam pojasnili, da je v omenjenem razmišljanju marca predvsem opozarjal, »kaj vse je treba upoštevati pri takem projektu«. Zdaj pa je župan Rakovec prepričan, da je med vsemi lokacijami za novo bolnišnico najbolj primerna kranjska: »Omogočila bi bližino dostopa do zdravstvenih storitev največjemu deležu prebivalcev v regiji.« Bolnišnico bi zgradili na Zlatem polju, kjer ima občina »primerna zazidljiva in v prostorskih načrtih namembna zemljišča; njihov največji lastnik je Republika Slovenija«. Območje ima, navajajo, vso potrebno prometno infrastrukturo, avtocestni dostop, neposredno bližino javnega prometa, letališča in zaledno infrastrukturo. Vse to je zdaj zapisano tudi v elaboratu. Bolnišnica bi razpolagala s 600 posteljami. V njej bi bilo mogoče na letni ravni hospitalizirati 35.000 ljudi in opraviti 220.000 ambulantnih obravnav. Zaposlovala bi približno 1400 ljudi. V občini že pripravljajo analizo potreb po vrtčevskem varstvu, osnovnošolskem izobraževanju, prostočasnih dejavnostih in podobno, dodajajo na MO Kranj.
Razburjenje predvsem na Jesenicah
Radovljiški župan Ciril Globočnik se je na kranjske namere odzval s prepričanjem, da je radovljiška lokacija optimalna za novo regijsko bolnišnico, kar po njegovem potrjujejo leta 2017 izdelana prostorsko programska preveritev za umestitev regijske bolnišnice v neposredni bližini avtocestnega priključka na jugovzhodnem robu Radovljice in dosedanja mnenja stroke. »Osrednja lega Radovljice bi izboljšala dostopnost bolnišnice za vso Gorenjsko. Predvideno območje ima ugodno prometno povezavo v regiji in navezavo na prometno infrastrukturo. Radovljica je z vidika časovne dostopnosti primerna tudi po mednarodnih kriterijih, zelo pomembna je lega ob avtocesti. Prednost pa je tudi že sprejet prostorski dokument, ki omogoča pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,« meni.
Bolj burno pa se je na kranjske namere odzval jeseniški župan Blaž Račič. Opozoril je na 125-letno tradicijo zdravstvene dejavnosti, ki mora v občini ostati. Občina v bližini bolnišnice prav tako zagotavlja zemljišča, kjer bi lahko zagotovili dodatne postelje, ob sedanji bolnišnici pa je pred nekaj leti dobila tudi nov urgentni center. »Jesenice so po osamosvojitvi Slovenije izgubile že številna delovna mesta, na področju javnega zdravja in izobraženosti zaostajajo za povprečjem na Gorenjskem, prebivalstvo se hitreje stara… Dodatno krčenje števila delovnih mest v občini in še posebej izguba delovnih mest, za katera so zahtevane višje izobrazbene stopnje, bi za občino Jesenice pomenila še dodaten udarec, saj je za podjetjem SIJ Acroni bolnišnica z več kot 700 zaposlenimi drugi največji zaposlovalec v občini,« je poudaril. Protestno je odstopil z mesta podpredsednika sveta gorenjske regije, ki mu predseduje kranjski župan Rakovec, saj, kot pravi, ne more podpirati njegovega zapostavljanja ali celo zanemarjanja zagotavljanja enakomernega razvoja regije.
