V terciarno izobraževanje v tem študijskem letu se je vpisalo 82.700 študentov, kar je skoraj osem odstotkov več kot v prejšnjem študijskem letu. Izmed njih se je v višješolsko strokovno izobraževanje vpisalo 13 odstotkov, v visokošolsko izobraževanje pa 87 odstotkov, so zapisali na državnem statističnem uradu.

Največ ali skoraj 30 odstotkov študentov se je vpisalo v visokošolsko univerzitetno izobraževanje, dobra četrtina pa v visokošolsko strokovno izobraževanje. Najmanj oziroma štiri odstotke jih je bilo vpisanih v doktorsko izobraževanje, šest odstotkov pa v enovito magistrsko izobraževanje.

Študentov je bilo v vseh vrstah izobraževanja več kot v prejšnjem študijskem letu z izjemo višjega strokovnega izobraževanja, kjer jih je bilo odstotek manj. Najbolj, skoraj za 11 odstotkov se je povečalo število vpisanih študentov v visokošolskem strokovnem izobraževanju, sledi pa visokošolsko univerzitetno izobraževanje z osemodstotnim povečanjem.

V prvi letnik za pridobitev prve visokošolske diplome se je prvič vpisalo dobrih 15.900 študentov ali približno 900 več kot v prejšnjem študijskem letu. Nekaj nad 7900 se jih je odločilo za visokošolski univerzitetni študij, nekaj nad 7200 za visokošolski strokovni študij, malo manj kot 800 pa za enovit magistrski študij.

Število študentov v zadnjih dveh letih narašča

Število vpisanih študentov je v zadnjih 20 letih do študijskega leta 2006/07 raslo. Po tem letu je razen v študijskem letu 2009/10 padalo, v zadnjih dveh letih pa znova raste. Pred 20 leti je bilo vpisanih 8800 študentov več kot v tekočem študijskem letu, pred desetimi leti pa dobrih 24.400 več.

Rednih študentov je v študijskem letu 2020/21 tri četrtine, izrednih pa četrtina, kar je podobno razmerje kot v prejšnjem študijskem letu. Delež rednih študentov je bil v zadnjih 20 letih najvišji v študijskem letu 2015/16, ko je znašal več kot 80 odstotkov, najnižji pa je bil v študijskem letu 2005/06, ko je znašal nekaj manj kot dve tretjini.

V aktualnem študijskem letu je bilo največ, slaba petina vpisov v študijske programe s področja, ki zajema poslovne in upravne vede ter pravo, z 18 odstotki je sledilo področje, ki vključuje tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, s 14 odstotki pa področje, ki zajema zdravstvo in socialno varnost. Najmanj oz. tri odstotke študentov se je vpisalo v programe s področja, ki obsega denimo kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo.

V terciarnem izobraževanju več žensk kot moških

Med študentkami in študenti, vpisanimi v terciarno izobraževanje v tekočem študijskem letu, je bilo približno 42 odstotkov moških in približno 58 odstotkov žensk. Delež žensk je bil največji v študijskih programih s področja, ki se nanaša na izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, saj je znašal skoraj 90 odstotkov, s tremi četrtinami vpisanih žensk pa so sledili študijski programi, ki zadevajo zdravstvo in socialno varnost.

Delež moških je bil največji, in sicer več kot 80-odstoten, v študijskih programih s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s tremi četrtinami vpisanih moških pa so sledili programi s področja, ki zajema tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo. Še najbolj enakomerno so bili študentke in študenti zastopani v programih s področja, ki obsega naravoslovje, matematiko in statistiko, ter s področja, ki vključuje denimo transport, gostinstvo in turizem.

Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v tekočem študijskem letu je bilo skoraj deset odstotkov mobilnih študentov, torej študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Prihajali so iz 119 različnih držav. Nekaj manj kot tretjina jih je bila iz držav bivše Jugoslavije, nekaj manj kot tretjina pa iz držav EU.