Potem ko so ZDA v sredo napovedale podporo umiku zaščite intelektualne lastnine pri cepivih, se je v Evropski uniji (EU) vnela razprava o tem vprašanju. Nekatere države članice so bile na začetku razprave absolutno za liberalizacijo, druge pa absolutno proti. Sedaj se nakazuje neka srednja pot, je potek razprave na vrhu opisal slovenski premier Janez Janša.
Predsednik vlade vidi rešitev v večji prožnosti pri delitvi patentov znotraj EU in povečanju prozvodnje cepiva. »Tudi če bi pri vprašanju intelektualne lastnine šli v popolno liberalizacijo, to v tem trenutku ne bi rešilo ključnega problema - premajhne proizvodnje cepiva,« je opozoril Janša. Če bi hoteli epidemijo covida-19 povsem ustaviti, bi namreč svet v tem trenutku potreboval več kot enajst milijard odmerkov cepiv, je poudaril premier, ki pričakuje nadaljevanje razprave na izrednem vrhu voditeljev EU 25. maja v Bruslju.
Slovenija že sodeluje pri proizvodnji cepiva
Po Janševih besedah tudi Slovenija že sodeluje pri proizvodnji cepiva. Eno od slovenskih podjetij sodeluje pri čiščenju cepiva, eden od velikih slovenskih farmacevtov pa vzpostavlja kapacitete znotraj verige, ki ji pripada, proizvodnja naj bi stekla že konec leta, je pojasnil.
Na vprašanje glede možnosti, da bi tudi Slovenija delila cepivo z drugimi državami, je premier opozoril, da niti Slovenija niti kaka druga evropska država še ni dosegla zadostne precepljenosti, da bi lahko ustavili pandemijo. Slovenija bo sodelovala, a najprej moramo mi doseči precepljnost, ki nam omogoča vrnitev v normalno življenje, je dejal Janša.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija pred časom med prvimi ponudila nekaj tisoč odmerkov cepiva Bosni in Hercegovini. Uresničitev te obljube je v teku in bi bila lahko uresničena v nekaj dneh. Slovenija se pogovarja tudi o tem, kako bi še posebej državam v soseščini v drugi polovici leta, ko bomo dosegli zadostno precepljenost, pomagali z večjimi količinami cepiva. Če bo dostava cepiv takšna, kot jo je v petek predstavila Evropska komisija, bo sodelovala tudi Slovenija, je dejal premier.ž
Janša za spremembe v izobraževalnem sistemu
Janša je ob tem ocenil, da je v Portu sprejeta izjava o socialni politiki sicer dovolj ambiciozna, da pa je bistvena dodana vrednost vseh razprav zavedanje o tem, na kakšen način lahko Evropa ohrani dosedanji visok delež blaginje in evropski socialni model ter ga razvija naprej. »To je odvisno od mnogih stvari, a dveh bistvenih sestavin ne smemo pozabiti. Prva je sposobnost Evrope in držav članic EU, da spremenijo svoje šolske sisteme tako, da vseživljenjsko učenje ne bo le nek dodatek,« je povedal premier in dodal, da se sedaj šolamo na način, da gremo po šolanju v delovni proces in šolanje zaključimo.
»Tega prehoda bo vse manj, vseživljenjsko učenje bo drastično spremenilo marsikaj v našem življenju in navadah v prihodnosti. Nekaj, kar smo spremljali kot stranski efekt epidemije, - učenje na daljavo, delo na daljavo - bo postalo del normalnosti in del procesa,« je povedal predsednik vlade. Po njegovem mnenju te zavesti še ni dovolj, vendar pa bodo tiste države, ki bodo pravočasno sposobne uvesti nov šolski sistem, ki bo temeljil na vseživljenjskem učenju, v teku s časom bolj sposobne, in to brez večje socialne cene, tako digitalnega kot zelenega prehoda.
