Slovenski sodniki so pred kratkim dobili smernice za javno izražanje sodnikov na družbenih omrežjih, saj ta že dolgo niso več le prostočasna dejavnost mladih in navdušencev nad novimi informacijskimi tokovi, temveč se je njihova uporaba razširila na precejšen del populacije. Etična komisija, ki deluje znotraj sodnega sveta, je smernice sprejela po odmevnem primeru ljubljanske okrajne sodnice, ki je v zasebni facebook skupini izrazila kritične misli do predsednika vlade Janeza Janše in ga med drugim označila za velikega diktatorja. Najbolj oster del njenega zapisa je bil bržkone ta, da je covid-19 pri nas dal polet »zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo«. Pri dotični sodnici je bila kazen precej ostrejša od zločina, saj je doživela pogrom. Po političnem pritisku je ostala celo brez vodenja oddelka, na čelu katerega je bila več let, in končala v disciplinskem postopku, kjer je na koncu dokazala nedolžnost. Sklicevala se je na svobodo izražanja, predvsem pa na to, da je šlo za zasebni zapis, ki je v javnost oziroma pred tem naravnost do kabineta predsednika vlade prišel zaradi sodničinega premalo skrbnega izbiranja sicer redkih facebook prijateljev. Ena izmed njenih prijateljic se je namreč izkazala za zvesto podpornico SDS in je poskrbela, da se je s sodničinim pisanjem seznanil strankarski vrh, ki je nato zasebno pisanje tudi javno objavil.
Smernice za javno izražanje sodnikov na družbenih omrežjih se dotikajo pravih vprašanj in med drugim opozarjajo, da naj sodniki tudi pri čivkanju in drugih oblikah ...
