Letošnji dan Evrope je poseben tudi zato, ker se začenja konferenca o prihodnosti Evrope. Vse državljane in državljanke Evropske unije vabimo, da sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti.

Okoliščine tokratne razprave o evropski prihodnosti so močno drugačne kot doslej. Morda se zdi, da v zdajšnjih razmerah ni dovolj časa za poglobljeno razpravo o evropski prihodnosti. Prav nasprotno, pandemija covida-19 nas je opozorila na vse bistveno v našem življenju: na zdravje, odnos do narave, odnos do sočloveka, medsebojno solidarnost in sodelovanje. Postavila je vprašanja o načinu našega življenja. Pokazala je na prednosti evropskega povezovanja pa tudi na njegove šibkosti. O vsem tem se je treba pogovoriti.

Izzivi, pred katerimi smo Evropejke in Evropejci, so številni: od reševanja podnebne krize in vzpostavitve zelenega gospodarstva ter ob tem iskanja ravnovesja v čedalje izrazitejšem tekmovanju med globalnimi deležniki pa vse do prizadevanj za digitalno preobrazbo družbe. Poiskati bomo morali nove načine in nove rešitve. Naša moč, moč demokratičnih držav, je v vključevanju številnih glasov družbe, da bi našli najboljšo pot naprej. Več ljudi ko bo sodelovalo v široki in odprti razpravi, bolje bo za našo Unijo.

Evropski projekt je brez primere v zgodovini. 70 let je od podpisa pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo ter 64 let od rojstva Evropske skupnosti v Rimu. Evropski voditelji so takrat našli načine, kako povezati od vojne ranjeno Evropo. Pred 30 leti sta se začela izraziteje povezovati evropski vzhod in zahod. V Evropsko unijo smo se povezale zelo različne države. Vsaka ima svoje zgodovinske izkušnje in bremena, nekatera rešujemo vsak zase, druga skupaj.

Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope – Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru.

Vsa temeljna načela evropskega povezovanja so izjemno pomembna tudi danes: svoboda, enakost, spoštovanje človekovih pravic, pravna država in svoboda izražanja, solidarnost, demokracija in medsebojna privrženost držav članic. Kako lahko skupaj dosežemo, da bodo ta temeljna načela evropskega povezovanja ostala pomembna tudi v prihodnje?

Čeprav se včasih zdi, da je Evropska unija slabo pripravljena na spopadanje z izzivi, in teh je bilo v zadnjem desetletju na pretek – od gospodarsko-finančne krize prek krize, povezane s prizadevanji za pravičen in enakopraven migracijski sistem EU, do sedanje pandemije –, pa se zavedamo, da bi bilo vsakemu zase še veliko težje. Kako lahko najbolje okrepimo evropsko sodelovanje in solidarnost ter poskrbimo, da bomo iz zdravstvene krize izšli bolje pripravljeni na prihodnje izzive?

Potrebujemo močno in učinkovito Evropsko unijo, Evropsko unijo, ki bo globalna voditeljica v prehodu na trajnosten, podnebno nevtralen in digitalno podprt razvoj. Potrebujemo Evropsko unijo, s katero se lahko vsi poistovetimo in v kateri lahko naredimo vse, kar je v naši moči, za blaginjo prihodnjih generacij. Skupaj to lahko dosežemo.

Konferenca o evropski prihodnosti bo priložnost, da se odkrito pogovorimo o Evropski uniji in prisluhnemo našim državljankam in državljanom, zlasti mladim. Ponuja nam prostor za dialog, pogovor, razpravo, kaj pričakujemo od Evropske unije in kaj lahko sami prispevamo.

Potrebujemo premislek o naši skupni prihodnosti, zato vas vabimo, da se vključite v razpravo in da skupaj poiščemo pot naprej.

Zamisel za pismo je nastala na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ob njunem srečanju v Rimu in kasneje v sodelovanju z vsemi predsedniki in predsednicami držav članic Evropske unije.

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Michael D. Higgins, predsednik Republike Irske Alexander Van der Bellen, predsednik Republike Avstrije Sergio Mattarella, predsednik Italijanske republike Rumen Radev, predsednik Republike Bolgarije Egils Levits, predsednik Republike Latvije Nicos Anastasiades, predsednik Republike Ciper Gitanas Nauseda, predsednik Republike Litve Miloš Zeman, predsednik Češke republike János Áder, predsednik Republike Madžarske Kersti Kaljulaid, predsednica Republike Estonije George Vella, predsednik Republike Malte Sauli Niinistö, predsednik Republike Finske Frank-Walter Steinmeier, predsednik Zvezne republike Nemčije Emmanuel Macron, predsednik Francoske republike Andrzej Duda, predsednik Republike Poljske Katerina Sakellaropoulou, predsednica Helenske republike Marcelo Rebelo de Sousa, predsednik Portugalske republike Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške Klaus Iohannis, predsednik Romunije Zuzana Čaputová, predsednica Slovaške republike