Levosredinskim strankam predlagam, da pred volitvami temeljito prevetrijo svoje strankarske programe in tudi svoje delovanje v praksi. Programov ne poznam, zato jih ne morem komentirati, glede na delovanje levo usmerjenih strank pa lahko trdim, da so precej bližje neoliberalizmu kot pa vrednotam, ki bi jih morale zagovarjati kot levo usmerjene stranke.
Zakaj je padla ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
Zavrnitev ukinitve obveznega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je tipičen dokaz, da so leve stranke storile korak v smeri neoliberalizma, ki ga že od sredine prejšnjega stoletja zagovarja kapital. Kapital priznava smo rešitve, ki gredo njemu v prid. Favoriziranje trga, ki naj bi rešil vse probleme, ni prava opcija, in to so spoznali že skoraj povsod po svetu. Kapital v svoji sprevrženosti, ko gre za doseganje lastnih ciljev, posega po najbolj umazanih prijemih, kot so korupcija in direktno podkupovanje. Tako se je pokazalo, da je zainteresiranim zavarovalnicam uspelo z lobiranjem podkupiti oziroma pridobiti na svojo stran določeno število odločevalcev v parlamentu, da ukinitev obveznega dopolnilnega zavarovanja ni bila sprejeta.
Celo Zveza društev upokojencev Slovenije, ki jo sponzorira največja zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, se je priklonila svoji sponzorki in ni sledila interesom in koristim svojega članstva ter ni podprla ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Podobnih primerov, ko se je ta ali ona organizacija ali levosredinsko deklarirana stranka priklonila kapitalu in njegovim koristim, je še precej. Naj navedem samo še enega, ki je tipičen primer neoliberalizma: v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje sedijo tudi predstavniki farmacevtskih družb, ki odločajo o tem, kako se bo delil denar za zdravstvo. Te iste farmacevtske družbe potem našemu zdravstvu prodajajo zdravila in zdravstvene pripomočke po cenah, ki so neprimerljive s cenami na evropskem trgu. In to tudi s soglasjem levosredinskih strank.
Ko pravim, da bi morale levosredinske stranke temeljito prevetriti svoje programe, mislim na to, da bi morale večino svojega potenciala usmeriti v zelene politike, kajti ravno zelene politike so največji sovražnik neoliberalizma. Pa ne samo deklarativno, temveč tudi dejansko, saj precej stanejo. Svoje delovanje bi stranke morale usmeriti v zahteve po čimprejšnjem zaprtju termoelektrarn. Ravno tako bi morale nasprotovati ideji o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Poleg tega bi morale v svoje programe vgraditi zahteve po zaustavitvi socialnega razslojevanja prebivalstva, ko nekaj odstotkov elite obvladuje več kot 90 odstotkov celotnega svetovnega premoženja.
Dostojne plače in dostojne pokojnine
Levosredinske stranke bi se v Sloveniji morale zavzemati za boljši položaj delavstva, pa ne samo s parolo »dostojno plačilo za dostojno opravljeno delo«. Dolgoročno gledano bi morali z »dostojnim plačilom za dostojno opravljeno delo« ustvariti pogoje tudi za dostojno pokojnino, ki ne bi smela biti pod pragom revščine za polno pokojninsko dobo. Borba proti prekarnim oblikam dela ter proti privatizaciji javnega zdravstva in javnega šolstva bi morala biti programska stalnica levo usmerjenih strank.
Verjamem, da programi navedenih strank vsebujejo teze, ki sem jih navedel, saj so ljudem všečne. Problem vseh strank, tudi levo usmerjenih, pa je v tem, da na te točke svojih programov zelo hitro pozabijo, ko sedejo v poslanske klopi. In tukaj levi izgubljajo na volitvah. Tako so na primer leve stranke v vladi Marjana Šarca pozabile na svoj koalicijski dogovor, da bodo postopoma dvigovale prispevek delodajalcev za pokojninsko blagajno, in upognile svoj hrbet pred neoliberalnim kapitalom. Prav tako so popustile bruseljskim birokratom, ko so le-ti zahtevali prodajo Nove ljubljanske banke, namesto da bi se borile za ohranitev takrat edine slovenske banke. Tudi pri davčni politiki so v levo usmerjenih strankah nedosledni in mnogokrat dajejo davčne priboljške najbogatejšim, najšibkejšim slojem prebivalstva pa pade le sem ter tja kakšna drobtinica.
Nisem zagovornik visokih davkov, vendar morajo premožnejši plačevati več za skupno dobro. To je solidarnost. Samo z davki bomo lahko ustvarili ekološko naravnano družbo in s tem pomagali ohraniti naš planet pred kolapsom. Samo z dostojnimi plačami in pokojninami bomo lahko ustvarili boljše potrošnike blaga in storitev, ki jih naši in tuji podjetniki ponujajo na trgu, ter s tem povečevali tako njihovo kot skupno blaginjo. Neoliberalizem je sinonim za pohlep, kar se vidi tudi v tem, da po svetu narašča število ekstremno bogatih na račun vedno revnejšega prebivalstva. Tako v Sloveniji nikakor ne more nastati druga Švica, saj nekaj sto tistih, ki imajo velike jahte, mondena stanovanja in vile na Azurni obali ter še kje, bogati na račun siromašenja širokih ljudskih množic.
To bi levosredinskim strankam moralo biti vodilo, če bodo hotele prepričati volilce, da bodo na parlamentarnih volitvah čez leto dni svoj glas oddali njim. Politika novih obrazov je izpeta. Politika »volite za nas«, če ste proti Janši, ljudem ne bo prinesla boljšega življenja, razen tistim, ki si bodo z izvolitvijo zagotovili odlično plačo za štiriletni mandat. Ne poskušajte znova naplahtati svojih volilcev! Napravite program za naslednji mandat in točno, brez ovinkarjenja in sprenevedanja povejte, kaj boste storili, če boste izvoljeni. Le tako boste pridobili zaupanje ljudi in si zagotovili potrebne glasove tudi za naslednje volitve.
KAJTIMIR KUNC, Zagorje ob Savi
