To žal ne drži. Najbolj škodljiv projekt, ki ga je vlada načrtovala v tajnosti in poslala v Bruselj, je v seznam projektov umeščen kot nadgradnja železniškega odseka Ljubljana–Brezovica–Borovnica. Skupaj s projekti posodobitve gorenjske proge ter nadgradnje železniških postaj v Domžalah, Grosupljem in Ljubljani gre za 280 milijonov evrov, in to je vse, kar si lahko obetamo v prihodnjih šestih letih, je zapisano v članku.
Decembra 2020 je bilo na sestanku vlade in Mestne občine Ljubljana odločeno, da se železniško vozlišče poglobi, in čeprav stroka ni prisostvovala pri odločitvi, se bo železniška postaja gradila tako, da bo mogoče železniške tire za tovorni promet skozi klet postaje izvesti kar 20 metrov globoko. Odločitvi nasprotuje naš podžupan, arhitekt Koželj, mnenje generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa pa je, da se za tovorni promet uredi obvoznica, urediti se morajo tudi hitre shuttle povezave potniškega prometa z okolico, potreben je celovit pristop k ureditvi celotnega železniškega vozlišča.
Kratek spomin vlade in mesta
Predstavniki vlade in mesta imajo kratek spomin. Samo štirje meseci so minili od vladno-občinske odločitve, da se železniško vozlišče poglobi, v program evropskih sredstev pa so umestili nadgradnjo železniškega odseka Ljubljana–Brezovica–Borovnica, ki jo bo treba ob poglobitvi železniških tirov rušiti, tako kot Tivolski lok, ki se projektira že od leta 2016.
V projekt obnove železniških tirov Ljubljana–Borovnica je zajeta tudi protihrupna zaščita, ki bo tudi vizualno ločila zeleni Tivoli in Rožno dolino od mesta. Ta projekt ne spada v sklop »zelenih projektov«, kar je pogoj, ki ga je postavila Evropska skupnost.
Že leta 2018 sva v člankih in tiskani brošuri Drugi tir Koper–Divača. Kako naprej? – Ljubljansko železniško vozlišče in Fabianijev obroč opozorila na problem ter brošuro brezplačno poslala vsem akterjem v procesu odločanja o rešitvi železniškega vozlišča. V njej sva podala svoj predlog rešitve železniškega in cestnega prometa, v upanju, da spodbudiva debato in da stroka odloči o načinu in poteku tovornega in potniškega prometa. Zgodilo se ni nič. V Objektivu z dne 30. aprila 2021 dr. Bogomir Kovač ugotavlja, »da je glavna napaka verjetno ta, da je vlada slabo načrtovala, zašla v časovno stisko in tudi po vsebinski plati komaj odgovorila na zahteve evropske komisije«.
V brošuri, ki sva jo izdala te dni in nosi naslov Zelena Ljubljana ali razkosana betonska džungla svariva pred prometnim infarktom, ki ga bo povzročil tovorni promet. Po vladnem izračunu bo po dokončanju drugega tira Koper–Divača skozi ali pod glavno postajo v Ljubljani dnevno drvelo 281 vlakov v eno in prav toliko v drugo smer – vsake tri minute, razporejeno v 24 urah. Odločitve ali vsaj razprave o problemu ni, čeprav je rešitev železniškega vozlišča osnova urbanističnega razvoja slovenske prestolnice. Predlagava obvoznico ne samo za tovorni promet, temveč tudi za potniški promet, predvsem na odseku Borovnica–Vižmarje, s povezavo na gorenjsko progo in odcepom na letališče, kar omogoča odstranitev proge Vič–Pivovarna Union ter združitev zelenega območja Šišenskega hriba, parka Tivoli, Rožne doline in danes razkosanega naselja občine Vič z mestom. Projekt bi po predpisih EU vsekakor spadal v sklop »zelenih projektov«.
Slovenija se je večini povratnih sredstev – skoraj trem milijardam evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost – za zdaj odpovedala. Vlada in mesto imata možnost pridobiti sredstva za financiranje celotnega projekta rešitve železniškega vozlišča, kar je za prestolnico naše države primarnega pomena. Ni razumljivo, da se vlada obotavlja, saj se čas izteka.
PETER KERŠEVAN, univ. dipl. inž. arh., in MILAN KOVAČ, univ. dipl. inž. arh.