Dosedanjemu dolgoletnemu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju po štirih tednih, kolikor je imel časa na razpolago, ni uspelo pridobiti 61 od 120 poslancev za oblikovanje nove vladne koalicije. Torej ni več dvoma, da njegova desničarska stranka Likud, ki ima zdaj v knesetu 30 poslancev, ni bila uspešna na parlamentarnih volitvah 23. marca, čeprav je Netanjahu ustavil pandemijo.

Pravzaprav mu je v zadnjih dveh letih že štirikrat spodletelo, ko je hotel sestaviti stabilno vlado. S tem je povezan svojevrsten rekord, da so bile v zadnjih dveh letih v Izraelu kar štirikrat predčasne parlamentarne volitve.

Ključno vlogo bo imel Bennet

Zdaj je na vrsti, da poskuša sestaviti vlado, 57-letni Jair Lapid. Gre za voditelja druge najmočnejše stranke »Obstaja prihodnost«, ki je liberalno-sredinska in ki je bila doslej v opoziciji. Vendar bi Lapid, ki ima 17 strankinih poslancev, lahko prišel do 61 poslancev samo, če mu bo uspelo doseči koalicijski sporazum z dolgoletnim Netanjahujevim ministrom Naftalijem Bennetom, ki je na čelu nacionalistične stranke Na desno in tudi večje skupine desničarskih poslancev, med njimi so judovski verski skrajneži. Tako je Lapid v ponedeljek, ko se je Netanjahuju čas iztekal, dejal: »Čas je za novo vlado (…) Gre za zgodovinsko priložnost, da se odpravi delitve v izraelski družbi in poveže verske stranke z laičnimi ter levico, desnico in sredino.«

Ključno vlogo v tej »koaliciji za spremembe«, ki je torej za zdaj samo projekt, ima vsekakor Bennet, saj bi, če bodo zdaj pogajanja o novi vladi uspešna, k Lapidu pripeljal večje število desničarskih poslancev, ne le svojih šest. Menda mu Lapid ponuja pravico veta in celo položaj premierja v prvih dveh letih vlade.

Če tudi Lapidu in Bennetu, ki sta ideološko na nasprotnih bregovih, ne bo uspelo priti do absolutne večine, potem bo predsednik Reuven Rivlin zahteval od kneseta, da enega od svojih članov izbere za mandatarja. Če tudi po tem ne bo vlade, bo prišlo do novih volitev, ki bi bile tako že pete v malo več kot dveh letih.

Netanjahu še ima možnosti

Torej še ni povsem gotovo, da se za 71-letnega Netanjahuja, ki ostaja na čelu prehodne vlade, bliža konec 12-letnega vodenja države, kar je najdaljši premierski staž v izraelski zgodovini. Netanjahu pa se na vse pretege oklepa premierskega stolčka, saj se bo na čelu vlade lažje upiral sojenju zaradi goljufije, zlorabe uradnega položaja in podkupovanja v več škandalih. Med drugim je kot premier dal izglasovati zakone v prid medijskega magnata, ki mu je zato omogočil pozitivno medijsko podobo, od nekega milijarderja pa je prejemal zelo draga darila, česar kot predsednik vlade ne bi smel. Sam pravi, da gre pri tem za »lov na čarovnice«.

Tudi zaradi tega, ker je prišel navzkriž z zakonom, ga nekaj nekdanjih zaveznikov na desnici, ki ima v knesetu vendarle veliko več kot polovico poslancev, zdaj noče podpreti. Zaman jim je obljubljal različne položaje v vladi in državi. Bennetu, ki se zdaj na čelu skupine desničarskih poslancev povezuje z opozicijo, je v ponedeljek, ko se mu je čas iztekal, za prvo leto ponujal kar položaj premierja. Netanjahu se je nameraval opreti celo na konservativne islamistične poslance, ki so Palestinci z izraelskim državljanstvom, a s tem je razjezil skrajno desnico.