Hokejistom Olimpije je na Jesenicah tako odleglo, da so v garderobi zapeli od veselja. Prva ljubljanska zmaga v sezoni na igrišču večnega tekmeca (2:1) je prinesla izenačenje v finalu tradicionalnega dvoboja za slovenski prestol. Serija na tri zmage je povsem odprta in nocoj se na tivolskem ledu obeta tretji del vznemirljivega obračuna, na katerem manjkajo samo navijači na tribunah.
Tivolska klop je vse krajša
Olimpija se je v Podmežakli predramila po visokem porazu na tivolski premieri, ko je bila za neodgovorno igro v obrambi kaznovana s petimi goli in grenkim porazom. Na Jesenicah je prikazala zrelo predstavo z veliko discipline, ki je Ljubljančane na koncu rešila pred podaljškom. »Borili smo se drug za drugega in tekmo hrabro zaključili. Odločila sta želja po zmagi in naš ponos. Odvalil se nam je kamen od srca,« je povedal Mark Sever, ki je Olimpijo po stotih sekundah obleganja jeseniškega gola hitro popeljal v vodstvo.
Ljubljančani so štirideset minut vršili pritisk na domača vrata, a bili premalo učinkoviti, da bi tekmo odločili po dveh tretjinah premoči. Tivolski hokejisti so na dveh tekmah finala dosegli samo štiri zadetke, kar je veliko manj od povprečja v letošnji sezoni. »Ustvarjamo si ogromno priložnosti, a zgrešimo odprte strele in prazen gol. V napadu imamo še veliko pokazati,« pravi kapetan Žiga Pance.
Ker se poškodbe ob koncu dolge sezone kopičijo (Logar, Zajc, Ropret…), je tivolska klop vsako tekmo krajša. Treningov ni več, v ospredju so le še tekme. Po odsotnosti na prvi tekmi je zobe stisnil prvi vratar Paavo Hölsä in z zmagovalno energijo navdihnil soigralce, da so se metali po ledu in odbijali jeseniške strele. »V naši ekipi je ogromno herojev, ki so poškodovani, a še kar igrajo. Imamo dobrega vratarja in upam, da se ne bo zlomil pred koncem finala,« je izjavil finski trener Raimo Summanen.
Žan Us najbolj izstopa v finalu
Za Jeseničane je bilo dvajset minut solidne predstave premalo, da bi proti tako disciplinirani Olimpiji dosegli gol za izenačenje. Da je bil razplet negotov do zadnjega piska sirene, je najbolj zaslužen vratar Žan Us, ki je po dveh tekmah osrednje ime finala. V Podmežakli je s hitrimi reakcijami popravljal napake soigralcev, ki so bili pred svojimi vrati premalo agresivni in za korak prepočasni. »Naš vratar je imel preveč dela. Moramo igrati bolj enostavno in plošček dlje časa zadržati v napadalni tretjini. Z delavnostjo se moramo izogniti napakam,« je poudaril izkušeni branilec Andrej Tavželj.
V tako izenačenem finalu odloča vsaka malenkost in lahko se zgodi, da bo Slovenija dobila hokejskega prvaka šele na začetku prihodnjega tedna. Zmagovalec nocojšnje tivolske preizkušnje bo imel v petek na Jesenicah prvi zaključni plošček za zmago. Če mu ne bo uspelo, bo peta tekma v ponedeljek v Ljubljani. Kot pravijo v tivolskem klubu, morda celo z obiskovalci v dvorani.
