Zadnjih osem let je vsaka ocena bojne pripravljenosti Slovenske vojske negativna. Za vojsko, ki je v celoti poklicna že 17 let, vsako leto vržemo stran več kot 500 milijonov evrov obrambnega proračuna, ima samo še 2300 vojakov, preostalih 4000 pripadnikov je starešin, vojaških uslužbencev in civilistov, zaposlenih v vojski. Predstavljajte si podjetje s 6300 zaposlenimi, od tega 4000 v režiji in 2300 delavcev – ti ne preživijo niti enega meseca poslovanja. Trideset let samostojnosti in suverenosti je obdobje, ko sta oblastna politika in marksistično obramboslovje spremenila Teritorialno obrambo kot uspešen drugorazredni rezervni del oboroženih sil nekdanje države v vojaško strokovno popolnoma invalidno organizacijo, ki je nesposobna voditi oboroženi boj, kar je osnovni namen vsake vojske. Slovenija je brez vojaške varnosti, in to za 500 milijonov evrov na leto.

Za porazno stanje vojske je odgovorna tudi vojaška nestrokovnost, na čelu katere so generali. Janša je že dal soglasje za povišanje Mihe Škerbinca, poveljnika poveljstva sil, v generalmajorja SV. Škerbinc je bil večkrat v središču negativne pozornosti, nazadnje pred dvema letoma, ko ga je z dolžnosti poveljnika sil razrešil tedanji minister za obrambo Karl Erjavec na predlog načelnice generalštaba SV Alenke Ermenc zaradi nedovoljenega nočnega streljanja ameriške vojske s težkim orožjem na vadišču pri Postojni. Ozadje vsega pa naj bi bilo Škrbinčevo razlaganje vojakom v službi o slabem duševnem stanju načelnice Ermenčeve, ki je za to kazensko ovadila Škerbinca, ta pa je kasneje ovadil ministra Erjavca in direktorja OVS. V vsaki vsaj malo urejeni vojski je takšen častnik, ki je razrešen in ki kazensko ovaja ministra za obrambo, takoj nečastno razrešen z izgubo činov in nikdar več ne sme prestopiti praga vojašnice. V Sloveniji je pa takšnega Škerbinca v zaščito vzela Janševa opcija in ga njegova vlada sedaj še nagrajuje z generalskim činom.

Škerbinc se je nezakonito zaposlil v TO leta 1991 z zgolj srednjo šolo na delovnem mestu častnika z zahtevano visoko izobrazbo, ki je ni imel kar devet let službe, saj je potreboval kar 15 let, da je leta 2000 komaj diplomiral na marksističnem obramboslovju, ki nima nič skupnega z vojaško stroko. Škerbinc, takšen nadobudnež, kot je, je pred 15 leti na Madžarskem v okviru usposabljanja mednarodnega bataljona SV kot poveljnik v vojaškem taboru brezsramno in proti vsem pravilom poziral v vojaški uniformi z uplenjenim jelenom, ki ga je pred tem ustrelil, na vojaškem vozilu hummer in z vojaško ostrostrelno puško v roki. Že takrat bi morali Škerbinca zaradi tega napoditi iz vojske, pa ga niso. In sramota se je kar nadaljevala. Škerbincu je marsikje kot častniku uspelo povzročanje ekscesov, nepravilnosti in sramotenje Slovenske vojske.

Škerbinc, ki nima nič vojaškega, je pač civilist v uniformi, brez vojaške časti, je kot del uradne vojaške elite glede na položaje, ki jih zaseda zadnjih deset let, nedvomno zelo soodgovoren za porazno stanje vojske, s svojim osebnim poraznim ravnanjem in ekscesi pa je še zelo prispeval k sramotenju vojske in vojaškega poklica. Janševa vlada je zapečatila generalno sramoto vojske še z napredovanjem takšnega Škerbinca v generala. In mi to vse gledamo in plačujemo ter se nemo čudimo, zakaj tako.

Anton Peinkiher, Ljubljana