Premier Janez Janša in zunanji minister Anže Logar sta sprejela voditeljico beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko, ki je po lanskih predsedniških volitvah pozivala k protestom v beloruskih mestih zaradi obsežnih poneverb na volitvah in zahtevala nove volitve. Podobno kot pred dnevi v Avstriji in Italiji je Tihanovska tudi v Sloveniji iskala podporo za ohranitev mednarodnega pritiska na Lukašenkov režim, ki je v minulih mesecih precej popustil.
Kot simbol beloruskega upora, ki naj bi na volitvah dobil zgolj deset odstotkov glasov, medtem ko si je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko z domnevno 80 odstotki glasov zagotovil že šesti predsedniški mandat, je morala poleti s svojima dvema otrokoma pobegniti iz domovine. V svojem boju za demokratizacijo Belorusije se je 38-letna učiteljica v vlogi voditeljice opozicije lani znašla po spletu okoliščin, ko je Lukašenkov režim aretiral njenega moža Sergeja Tihanovskega, ki je nameraval kandidirati proti predsedniku. Njegovo mesto je zapolnila zato, da bi ga rešila iz ječe, ljudem pa je obljubljala obsežne reforme, izpustitev vseh političnih zapornikov in tudi omejitev trajanja predsedniških mandatov na največ dva.
Zahvala Sloveniji
Toda po volitvah, polnih nepravilnosti, tudi množične demonstracije v Belorusiji niso mogle preprečiti, da bi Lukašenko ohranil oblast. Tihanovska je zatočišče našla v Litvi, njen mož pa je še vedno priprt v beloruskih zaporih. Evropska unija Lukašenka ne priznava za legitimnega predsednika Belorusije, hkrati pa poskuša s Tihanovsko in drugimi gibanji za demokratizacijo Belorusije ohranjati pritisk za spremembe v tej državi.
»Belorusija je sredi velike demokratične in humanitarne krize. Volitve so edini izhod iz te krize,« je po pogovorih z Logarjem ocenila Tihanovska. Tudi v Sloveniji, je dejala, morajo razmere v Belorusiji ostati visoko na dnevnem redu mednarodnih srečanj. Minister Logar ji je zagotovil, da bo pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU tako ostalo. »Slovenija kot država, ki se je izvila iz nedemokratičnega sistema, še posebej pozorno spremlja demokratične procese v drugih državah,« je dejal Logar. Uradna Ljubljana namerava proces demokratizacije Belorusije postaviti visoko na svojo agendo predsedovanja Uniji, med drugim bo to tudi ena izmed ključnih tem vrha Evropske unije in Vzhodnega partnerstva, ki se bo odvil v času polletnega slovenskega predsedovanja EU, je pojasnil Logar. Tako v Minsku kot v Moskvi sicer evropske pritiske na Lukašenkov režim razumejo kot vmešavanje v notranjepolitične zadeve suverene države. Evropski zunanji ministri bodo o razmerah v Ukrajini ponovno razpravljali predvidoma prihodnji teden.
Tihanovksa se je Sloveniji zahvalila za močno stališče glede pritiskov za demokratični proces v Belorusiji. »Prej ali slej bo demokratični proces v Belorusiji zmagal,« je dejala Tihanovska in izrazila upanje, da bo to postalo zgodba o uspehu že v času slovenskega predsedovanja.
Poziv k novim protestom
Protesti v Belorusiji, ki so bili večinoma v minulih mesecih organizirani po spletnih družbenih omrežjih znotraj države, so zdaj večinoma potihnili. S trdo roko se je režim znesel nad demonstranti in jih zaprl več kot 30.000. Močno so povečali tudi kazni zaradi udeležb na demonstracijah. Sedaj režim protestnikom grozi tudi z večletnimi zapornimi kaznimi. Hkrati se med opozicijo pojavljajo tudi novi vplivni glasovi, ki ustanavljajo svoje stranke, kar postavlja tudi vprašanje enotnosti opozicijskega gibanja. Svojo stranko namerava ustanoviti v izgnanstvu na Poljskem živeči nekdanji diplomat in kulturni minister Pavel Latuško, ki sicer tako kot Tihanovska sodi v koordinacijskemu svetu beloruske opozicije. Prav te dni je Latuško ljudi v Belorusiji za prihodnjo nedeljo, na dan zmage v drugi svetovni vojni, ponovno pozval k demonstracijam. Iz zapora v Belorusiji je namero o ustanovitvi lastne stranke sporočil tudi Viktor Babariko, prav tako eden od vodij opozicije.