Težko pričakovana kriminalka Ubijalci cvetne lune, ki bo posneta po istoimenski knjižni uspešnici ameriškega novinarja Davida Granna, po prepričanju mnogih mojstrovine stvarne literature, ima vse tisto, čemur navadno sledijo visoka filmska pričakovanja. V režiserskem stolčku je Martin Scorsese, kultni mojster, ki je posnel recimo Taksista (1976), Razjarjenega bika (1980), Dobre fante (1990), Kazino (1995), Dvojno igro (2006) in Volka z Wall Streeta (2013). Enemu največjih ameriških režiserjev, ki se je v svoji več kot polstoletni filmarski karieri ovenčal s številnimi žanrskimi klasikami, sta povrh na voljo dve imeni, ki imata skupno tri igralske oskarje. Pa verjetno kakšnega premalo. Robert De Niro in Leonardo DiCaprio.

S prvim je sodeloval že devetkrat, z drugim petkrat. Če sprašujete, slabih filmov ni bilo. Nasprotno; njihova sodelovanja so večkrat prinesla ne le nagrajene filme, temveč filme, ki so ostali zasidrani v popkulturni zavesti. Tokratna obljuba je podobna, saj gre za eno najodmevnejših zgodb svojega časa. Zgodbo nafte in krvi, zgodbo obdobja v ameriški zgodovini, ki po prepričanju Scorseseja ne bi smela biti pozabljena. Filmska knjižna predloga iz leta 2017 namreč pripoveduje o resničnem primeru grozljivega niza umorov indijanskega plemena Osage, ki je v 20. letih preteklega stoletja po odkritju nafte v njihovem rezervatu postalo najbogatejše ljudstvo na prebivalca na svetu.

Vestern o grozljivih resničnih umorih

Da bi lahko črpali nafto, so iskalci plemenu najprej plačevali najem zemljišča in dividende od nafte, potem pa so jih množično streljali, zastrupljali in jim podtikali bombe. Lokalci in belci so to večinoma bili, večina umorov je ostala nerešenih. »Menim, da gre za vestern, ki se je zgodil v letih 1921 in 1922 v Oklahomi. Zagotovo so to kavboji, a poleg konjev imajo tudi avtomobile. Film se pretežno fokusira na indijansko pleme, ki mu je bilo dano obupno zemljišče, a so ga sprejeli odprtih rok, saj so bili prepričani, da belega človeka ne bo zanimalo. Ko so odkrili nafto, so postali bogati, nato pa jim je vse vzel beli človek. Podzemlje je imelo takrat takšen nadzor nad dogodki, da si imel več možnosti pristati v zaporu zaradi umora psa kot pa Indijanca,« je filmsko nit v okviru promocijskih intervjujev zarisal Scorsese.

DiCaprio bo tokrat stopil v čevlje Ernesta Burkharta, nečaka vplivnega lokalnega rančarja, ki ga bo igral De Niro. Jesse Plemons, ki se ga boste spomnili po vlogi Todda v Krivih poteh, bo igral Toma Whita, nekdanjega teksaškega rangerja in terenskega agenta takrat novoustanovljenega preiskovalnega urada, ki je šele postajal to, kar danes poznamo pod kratico FBI. Ljubiteljem filma se bržkone že cedijo sline, a to še ni vse. Scenarij je namreč v rokah z oskarjem nagrajenega Erica Rotha, newyorškega pisca, ki je med drugim avtor vrstic za filme Forrest Gump (1994), Nenavaden primer Benjamina Buttona (2008) in Zvezda je rojena (2018).

Film, ki ga bo distribuiral producentski studio Paramount, na voljo pa bo tudi kot video na zahtevo na platformi Apple TV+, ima za nameček proračun 200 milijonov dolarjev. Kar je zunaj superherojskih in akcijskih filmov pravzaprav vrtoglavo. Irec (2019) je na primer ob izdatni uporabi računalniške tehnologije stal 160 milijonov dolarjev. Scorsese in DiCaprio sta sicer v mesecih pred začetkom produkcije, ki jo je kot številne druge upočasnila pandemija, sestankovala s člani plemena Osage in tamkajšnjimi prebivalci, tako da bi nato lahko na film točno prenesla kulturo in duha dogajalnega prostora. Film nastaja od leta 2016, po novih napovedih pa se ga ob izdatnem poletnem snemanju v naročju gledalcev pričakuje prihodnje leto. Oklahoma si od produkcije veliko obeta, saj bo film pravcata reklama za turizem, za čas snemanja pa bo domačinom ponudil stotine služb.