Na ogled je okoli sto grafik, ki so nastale po motiviki Rafaelovih del, izdelali pa so jih grafični umetniki različnih narodnosti. Razstava ponuja vpogled v 300 let popularnosti tega velikega italijanskega slikarja in arhitekta, ki je poleg Leonarda da Vincija in Michelangela najpomembnejši predstavnik visoke renesanse.
Razstavo so lani pripravili v Museo di Santa Giulia v Brescii, a je bila zaradi pandemije na ogled le mesec in pol. Na njej je predstavljeno občutljivo gradivo – grafike na papirju, ki so lahko v treh letih svetlobi izpostavljene le 90 dni, in ta okoliščina je omogočila, da so že letos na ogled v Zagrebu. Ob njih so na ogled tudi risbe in fajanse, ki so jih ustvarili umetniki od 16. do 18. stoletja, ravno tako po Rafaelovih mojstrovinah.
Najprej so na ogled grafike, ki so nastale v Rafaelovi delavnici, umetnike, ki so jih izdelali, pa je izbral Rafael sam. Rafael jim je pripisoval tak pomen, da je pred smrtjo napisal natančna navodila, kako v prihodnosti ravnati z njimi. Ob koncu razstave si je mogoče ogledati dela, ki jih je zbral Paolo Tosio, zbiratelj iz Brescie, ki je svojo hišo spremenil v muzej in hram Rafaelovega kulta. Dal je izdelati tudi slikarsko kopijo danes najbolj znanega Rafaelova dela – Atenske šole, ki je prav tako predstavljena na razstavi.
Rafael (1483–1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Najprej je delal v Perugii in Firencah, nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije. Razstava v Zagrebu bo na ogled do 6. junija. sta, kul
