»Draga policija! Mogoče bi bil čas, da namesto parkiranih avtomobilov ob cesti postavite tudi kakšnega policista. Tega, kar se zadnje čase dogaja na dolenjskih in belokranjskih cestah, nisem doživel nikjer na svetu,« je slovenski kolesar Jani Brajkovič policijo pozval k ukrepanju zoper objestne voznike, ki z neprilagojeno hitrostjo in izsiljevanjem prednosti na cestah ogrožajo kolesarje. Ogorčenje je podkrepil s posnetkom nevarnih situacij, v katerih se je znašel zaradi nekulturnih voznikov.

Njegovo razburjenje je bilo tehtno in upravičeno, saj so kolesarji poleg peščev in motoristov res najranljivejši udeleženci v prometu. A po drugi strani več kot pol teh nesreč povzročijo sami. Po navedbah policije ta trend v zadnjih treh letih narašča. »Med 1. januarjem in 23. aprilom smo našteli 220 nesreč z udeležbo kolesarjev,« kažejo podatki Agencije za varnost prometa (AVP). Več kot polovico, 125, so jih povzročili kolesarji sami. Eden je umrl, 34 jih je bilo hudo, 152 pa lažje poškodovanih, še kaže statistika. Lani je na cestah umrlo osem kolesarjev.

Večina umrlih je moških

»Število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev je za zadnjih deset let približno enako in se giblje okoli 1300,« navajajo v AVP. Število smrti se je v tem času znatno znižalo, za 43 odstotnih točk (leta 2011 je umrlo 14, lani pa osem kolesarjev), se je pa po drugi strani v enakem obdobju za 40 odstotnih točk povišal delež hudo poškodovanih (147/206). »Med vzroki za nastanek nesreče izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje, kar je bilo lani usodno za tri kolesarje, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti pa je bilo prometnih nesreč sicer manj, toda prav toliko smrti, torej tri,« pravijo v AVP. V zadnjih petih letih je na cestah umrlo 49 kolesarjev, od tega 83 odstotkov moških (41), skoraj tri četrtine vseh žrtev pa je umrlo podnevi.

Kar tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa jih napravi kakšna četrtina, je pred štirimi leti pokazala raziskava agencije. »Med najpogostejšimi kršitvami so bili neustrezno prečkanje ceste, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja skozi križišče pri rdeči luči na semaforju, pa tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku in uporaba mobilnega telefona med vožnjo,« so v AVP izpostavili najpogostejše kršitve. Mobilni telefoni so zadnja leta vse večji motilci zbranosti in pozornosti. »Spregleda lahko drugega udeleženca v prometu, pešca, kolesarja, vozilo, ali pa prometno signalizacijo. Na njihovo (ne)pozornost vpliva tudi uporaba slušalk,« še opozarjajo v AVP.

Nekateri na kolo pošteno pijani

Podobno kot pri drugih udeležencih v prometu tudi kolesarji vse večkrat opiti sedejo na svoje vozilo. Dva kolesarja sta se lani znašla celo na seznamu udeležencev z najvišjo izmerjeno stopnjo alkohola. Oseminpetdesetletni kolesar, ki je v nesreči umrl, je imel v krvi 2,72 promila, 33-letni, ki se je lažje poškodoval, pa 2,7 promila. »Alkoholizirani kolesarji so v povprečju na leto povzročili okrog 140 prometnih nesreč,« kaže statistika AVP za leta od 2016 do 2020. Za posledicami teh nesreč je umrlo osem oseb, ogromni jih je bilo hudo poškodovanih, lani denimo 31. Slovenska policija je lani pri kolesarjih ugotovila 7574 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega so globe za vožnjo pod vplivom alkohola izdali 950 kolesarjem. »Voznikom vozil, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja, se kazenske točke ne izrekajo,« so še sporočili iz generalne policijske uprave (GPU).

Po zakonu morajo čelado nositi vsi mladoletni kolesarji, je pa priporočljiva za vse, saj so lahko poškodbe glave (ali hude poškodbe) usodne že pri manjših trkih. Številke za lani kažejo, da so med osmimi umrlimi kolesarji samo trije nosili zaščitno čelado (38 odstotkov), pet umrlih pa je bilo starih med 46 in 76 let. Podobno kaže statistika za zadnjih šest let – med 63 umrlimi kolesarji jih kar 36 ni nosilo zaščite za glavo, kar predstavlja 57 odstotkov. »Pri padcih kolesarjev ali prometnih nesrečah z vozili so poškodbe glave zelo pogoste, saj je glava v primerjavi s telesom težka, zaradi kinetične energije in visokega težišča na kolesu pa je velika verjetnost, da pademo prav na glavo,« še opozarjajo v AVP.