Pod obronki gozdnato bradatih Brkinov, na stičišču dveh svetov, kraškega in brkinskega, leži gručasta vas Rodik. Pred kratkim so tam odprli Mitski park. Park je nastajal v okviru projekta Skupne čezmejne turistične destinacije za ohranjanje, zaščito in promocijo dediščine mitološkega prostora. Investicija, vredna dobrih 745.000 evrov, se je pokrila v okviru programa Interreg V-A Slovenija - Hrvaška. Kot pove vodja Mitskega parka v Rodiku Valerija Pučko, so park že pred epidemijo uspešno predstavljali na turističnih sejmih, kasneje pa so zaradi zaprtja države vse aktivnosti preselili na splet. V teh dveh letih so v projekt privabili domačine in jih izobrazili, saj so prav oni »glavni vir zgodb, poznajo vsak košček zemlje, na kateri so odraščali in živijo še danes. Treba je povedati, da kjer koli je odtis človeške roke v naravi, je zapisana zgodba.« Tudi zato Pučkova predlaga, da se sprehod po Mitskem parku začne v sprejemnem centru v središču vasi. Stavbo je težko zgrešiti, saj je pot do nje vidno označena, razstava z naslovom Mitske in druge resničnosti, ki je na ogled, pa obiskovalce popelje v svet mitologije. »Z ogledom razstave si vsakdo lahko odgovori na vprašanja, kdo smo, kje smo, kam gremo. Med interaktivnim ogledom razstave lahko postanete velikan Ajd, spoznate zgodbo o Lintverju, o Rodiški babi, o nastanku jam. Lahko se boste prepustili zapeljati škratu ali coprnikom in coprnicam,« pove sogovornica, ki prepriča, da bodo zgodbe navdušile tudi bolj zahtevne najstnike. Ne nazadnje je Mitski park zastavljen tako, da prepriča družine tako z majhnimi kot večjimi otroki, pritegne pa tudi aktivne odrasle, ki iščejo drugačne aktivnosti v naravi in jih privlači svet mitologije.
V svet mitologije popeljetadve poti
Pohodniki se v svet naših prednikov lahko podajo s pomočjo karte, ki jo fizično dobijo v centru, ali pa si naložijo aplikacijo, kar bo še dodaten izziv in motivacija za bolj zahtevne najstnike. Mitska pot v Rodiku ima, kot obrazloži sogovornica, 12 točk v zgornjem in spodnjem krogu, brkinsko pot pa so poimenovali Lintverjeva pot. »To je kača, ki so jo vaščani izganjali kot hudiča. Tej zgodbi se pridružijo še bogata izročila o Ajdih iz antičnega in prazgodovinskega naselja Ajdovščina nad Rodikom in meje, ki se stikajo s svetom mrtvih,« pove in omeni nič manj zanimiv spodnji Babin krog, kjer najdemo ostanke monolitne babe, jame kot prehoda v onostranstvo, mesta čarovniških orgij in zgodbe o šembilji.
Na vse točke obiskovalce opozarjajo kamniti označevalci avtorice rodiških skulptur Špele Šedivy. Skupaj s študenti, diplomanti in profesorji Višje strokovne šole v Sežani je na 12 lokacijah postavila 28 kamnitih skulptur, 13 kamnitih označevalcev poti in 12 kamnitih prodov. Ti so izdelani iz dveh vrst lokalnega kamna, apnenca in flišnega peščenjaka. Na hrvaški strani pa so za izdelavo skulptur, ki jih je zasnoval in izdelal Ljubo De Karina, uporabili istrski kamen.
In če sta obe poti primerni za pohodnike, je Babin krog lahko izziv tudi za kolesarje. Kot pravi Valerija Pučko, se skrivnostne zgodbe berejo na posameznih točkah ali se jih posluša preko avdio-vizualnega vodnika. »Nepozabno pa je tudi prehoditi pot z lokalnim vodnikom, saj znajo na pristen način v vsakem obiskovalcu parka prebuditi igrivega raziskovalca in pokazati še kaj, kar bi vam sicer na poti ostalo skrito,« je še povedala Pučkova, ki ob enem tudi svetuje, da si za ogled parka družina, par ali posameznik vzame vsaj dva dni časa.
