V nedeljo je bilo opravljenih 1380 PCR-testov in 7144 hitrih antigenskih testov. Potrjenih je bilo 209 novih okužb, delež pozitivnih testov je znašal 15,1 odstotka. Delež potrjenih PCR testov se je glede na soboto, ko je bil 19,8-odstoten, znižal. Je pa za odstotno točko višji kot prejšnjo nedeljo, ko je znašal 14,1 odstotka.

V bolnišnicah se zdravi 608 covidnih bolnikov (tri več kot dan prej), od tega 147 na enotah intenzivne terapije (pet manj), umrlo je še šest bolnikov. Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 28 covidnih bolnikov, iz bolnišnic pa so v domačo oskrbo odpustili 19 oseb, dan prej 35.

V državi je aktivno okuženih 9527 oseb, sedemdnevno povprečje okužb pa znaša 661, kar je nekoliko več kot v soboto (659), a manj kot v petek (667). Glede na 14-dnevno število potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom, ki znaša 447,9, je epidemiološko stanje najslabše v primorsko-notranjski regiji, kjer imajo 646 okužbe na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih, najboljše pa v obalno-kraški regiji z 230,2 okužbe.

V Sloveniji je bilo doslej z enim odmerkom cepljenih 426.043 oseb ali 20,4 odstotka, z dvema odmerkoma pa 211.199 oziroma 10,1 odstotka.

Kmalu sprostitev cepljenja za vse

»Zaskrbljujoče je, da smo v minulem tednu v Sloveniji zaznali porast števila novo potrjenih okužb s koronavirusom, kar pomeni, da je virus še vedno med nami. Zato moramo še naprej upoštevati vsa priporočila za zajezitev širjenja okužbe,« je na današnji novinarski konferenci povedala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar, in opozorila, da v bolnišnicah »hodijo po robu«. Težava ni namreč samo v zasedenosti postelj, ampak tudi v povečevanju bolniških odsotnosti zdravstvenih delavcev zaradi izčrpanosti. Kot vzpodbudno dejstvo pa je navedla, da od 27. aprila že ves čas ostajamo pod mejo 10.000 aktivnih okužb v Sloveniji, kar je prvič od 20. oktobra lani.

Po besedah Logarjeve se bo dobava cepiva v prihodnjih tednih izboljšala, zato svetuje vsem, ki bi se lahko, a se še niso cepili, da preko elektronske pošte znova kontaktirajo osebnega zdravnika in preverijo ali so uvrščeni na cepilni seznam. Ob tem je napovedala, da se bo s posodobljeno aplikacijo za prijavo na cepljenje, ki jo razvija NIJZ, že kmalu sprostilo cepljenje za vse. Zdaj namreč poteka cepljenje skupine nad 50 let, potem pa se bo lahko cepil vsak, ki bi to želel, in ne bo več omejitev po starostnih skupinah. S to aplikacijo naj bi bila odpravljena tudi težava pri podvajanju podatkov. »V sistemu bodo podatki o vseh, ki so bili cepljeni, in vseh, ki še čakajo na cepljenje,« je dejala in napovedala, da lahko predstavitev nove aplikacije pričakujemo še ta teden.

Logarjeva pri organizaciji splošnega cepljenja ne pričakuje težav. »Cepilni centri zagotavljajo, da lahko cepijo dva do 3-krat toliko ljudi kot sedaj, pomoč pri cepljenju pa sta ponudila tudi Slovenska vojska in Civilna zaščita,« je povedala in ocenila, da je cilj o 60-odstotni precepljenosti odrasle populacije do konca junija ob trenutno predvideni dobavi cepiv uresničljiv.

V tujino že z enim odmerkom AstraZenece?

Glede zamude pri uvedbi samotestiranja je Logarjeva dejala, da so nacionalni laboratoriji opravili validacijo in dokumentacijo oddali javni agenciji, treba pa je še popraviti predpis, ki mikrobiološko testiranje dovoljuje samo osebam, ki so zaposlene v laboratorijih. Takšna izjema so že hitri testi, zdaj je treba to narediti še za samotestiranje.

Logarjeva je povedala tudi, da se s s sosednjimi državami pogovarjajo o tem, da bi bil za prehod meje potreben zgolj en odmerek cepiva AstraZenece, pri čemer bi od cepljenja minilo tri tedne. Kot je pojasnila, sproža to cepivo že po enem odmerku močnejši odziv in omogoča po treh tednih dovolj razvito imunost. Enako velja tudi za cepivo Johnson & Johnson, medtem ko sta pri Pfizerju in Moderni za enak učinek potrebna dva odmerka.

Na vprašanje o dodatnem sproščanju prireditev pa je dejala, da bi bile te po oceni svetovalne skupine možne za cepljene, prebolevnike in testirane, a najverjetneje v omejenem številu in z zaščitnimi maskami, ki bodo, kot je dodala, »z nami verjetno ostale še nekaj časa«.

Slovenija pri precepljenosti na evropskem dnu

V javnosti so medtem še naprej vrstijo kritike na račun cepilne strategije v Sloveniji, predvsem počasnosti cepljenja glede na količino dobavljenih odmerkov. Prejšnji (praznični) vikend je bilo namreč cepljenih le 9800 oseb, pa čeprav je po podatkih NIJZ trenutno na zalogi kar 157.548 odmerkov cepiva. Med njimi je 108.363 odmerkov AstraZenece (237.600 dobavljenih doz in 129.237 porabljenih). Sledijo odmerki proizvajalcev Pfizer in BioNTech, teh je v skladišču 37.947 (473.850 dobavljenih doz in 435.903 porabljenih). Ostaja še 13.269 odmerkov Moderninega cepiva (79.200 dobavljenih doz in 65.904 porabljenih). V Slovenijo je prispelo še 7.800 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson, s katerim pa še nismo začeli cepiti.

»Se lahko nehamo hecati in resno izkoristimo vsak dan v tednu, dokler ne bo zmanjkalo cepiva ali interesa za cepljenje? Če je problem z ekipami, sem prepričan, da bi veliko prostovoljcev priskočilo na pomoč« je na Twitterju zapisal Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in opozoril na aktualne podatke, ki jih je objavil Ourworldindata.org, po katerih je Slovenija glede precepljenosti na število prebivalcev med najslabšimi. Med državami EU za nami zaostajata le Nizozemska in Bolgarija.

Logarjeva je na današnji novinarski konferenci sicer poudarila, da ti podatki niso povsem točni in da je število neporabljenih doz, ki ostajajo v skladiščih, »bistveno nižje«. Po njenih besedah gre za zamik pri vnašanju števila cepljenih oseb.