Na strani vlade, da bi dala občutek, da se je v celoti posvetila reševanju epidemije in se dotaknila vsega drugega le toliko, kolikor je nujno, in na način, ki ni kontroverzen in ne deli. Opozicija pa je te prve spregledane priložnosti takoj pograbila, da se je lahko postavila na zanjo varen položaj kritika vlade.

Mislim, da je bila prav spričo epidemije zgodovinska priložnost, da bi presegli tiste zgodovinske ločnice, ki so sicer veljale za opis desnega in levega. Premier ni sprejel zgodovinske priložnosti, da bi kot predsednik vlade vseh nagovarjal vse ljudi. To si zdaj dovolim reči o njem tudi zaradi tega, ker sva 30 let tekmeca in sodelavca. Vse je bilo v teh tridesetih letih, ves repertoar odnosov med dvema politikoma. Premier Janša je imel enkratno priložnost, zlasti zaradi epidemije, da bi, ker gre za zdravje kot univerzalno vrednoto, naslavljal vse ljudi, in mislim, da bi mu tudi tisti, ki niso njegovi privrženci ali politični sopotniki, dali prav in ga podprli.

A kot rečeno, ni še konec. Jaz zdaj ne govorim na pogorišču vsega. Še vedno je priložnost, da vsi skupaj ravnamo drugače. Nič še ni tragično zamujenega in tu ne mislim samo na epidemijo. Kot nekoga, ki z vlado sodeluje, pa me jezi, da se javnosti ni dalo vedeti, da se vodi politika v širšo korist, da bi to okrepljeno zaupanje potem vladi dalo širši manevrski prostor, da bi morda uredila še kaj, kar bi bilo prav. Večer v soboto