Madridska skupnost (Comunidad de Madrid) ima tako kot ostale španske avtonomne pokrajine svoj lastni statut, parlament in vlado, mesto Madrid pa je hkrati glavno mesto te pokrajine in Španije. Tamkajšnja pokrajinska vlada je tradicionalno v rokah desne Ljudske stranke (PP), tudi sedanja, ki jo vodi 42-letna predsednica Isabel Diaz Ayuso skupaj s koalicijsko desnosredinsko stranko Ciudadanos (Cs) in s podporo fašistične stranke VOX. Ayusova je 10. marca letos razpustila parlament in sklicala predčasne parlamentarne volitve, potem ko je bila obveščena, da grozi enako sestavljeni koalicijski vladi v avtonomni skupnosti Murcia nezaupnica zaradi političnih sporov s Cs, s katero je imela tudi sama težave.
Poteza Ayusove je presenetila vse, tako njene politične partnerje kot opozicijo, ki jo predstavljajo leve stranke Več Madrida (Mas Madrid – MM), Socialistična stranka (PSOE) in Unidas Podemos (UP). Misleč, da bi levica lahko na volitvah nastopila s skupno listo in si tako povečala možnosti za osvojitev večine, torej vsaj 69 sedežev od 136 poslanskih mest v parlamentu, je vodja UP Pablo Iglesias odstopil s podpredsedniškega položaja v španski centralni vladi, ki jo vodi socialist Pedro Sanchez. A se to ni zgodilo, stranka socialistov in MM sta raje nastopili vsaka zase z vodilnima kandidatoma Angelom Gabilondom in Monico Garcia. Glavni kandidati desnega bloka so poleg dosedanje madridske predsednice iz vrst PP še Rocio Monasterio iz stranke VOX in Edmundo Bal iz Cs.
Groba predvolilna kampanja
Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo PP največ glasov, a sama ne bo dosegla absolutne večine. Ker bo Cs verjetno ostala pred vrati parlamenta, bi morala Ayusova skleniti koalicijo z VOX, če se želi obdržati na čelu pokrajinske vlade. Socialisti naj bi pristali na drugem mestu, a precej daleč za PP, čeprav bi vse tri leve stranke skupaj lahko ogrozile uspeh madridske desnice.
Kampanja desnih kandidatov je bila zelo agresivna in brezobzirna, temeljila je na žalitvah in diskvalifikacijah levih nasprotnikov, s čimer jim je uspelo doseči, da so vsak dan polnili prve strani španskih medijev. Ayusova oponaša ameriški trumpovski pristop, kandidatka stranke VOX pa prisega na politično taktiko drugih skrajnežev po Evropi, ki jim svetuje ameriški strateg Steven Bannon. Njihovo volilno kampanjo so zaznamovali rasistični in ksenofobni izpadi, razvnemanje sovraštva in poveličevanje španskega nacionalizma.
Ayusova je volilce nagovarjala z geslom »Svoboda« v smislu nasprotovanja izrednemu stanju in drugim ukrepom španske centralne vlade za zajezitev pandemije covida-19, češ da »madridska svoboda« ne prenese zaprtja javnega življenja: »Hočemo sedeti v barih in na terasah, jesti v restavracijah … prisostvovati bikoborbam, in to zato, ker to hočem.« Izjavila je, da je aktualna španska vlada Pedra Sancheza nelegitimna, da bi moralo gospodarstvo in celo njene osebne kaprice imeti prednost pred zdravstvenimi ukrepi. A je statistika njenega vodenja pokrajinske vlade slaba, saj je v Madridu za covidom do danes umrlo 15.000 ljudi, to je 242,9 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je špansko povprečje 162,3.
Anonimno pismo s štirimi naboji
Volilno geslo »Svoboda« uporablja Ayusova tudi proti madridski levi opoziciji, rekoč, da njihov predlog obnove socialne države ni nič drugega kot poskus uvedbe komunistične diktature, kar vztrajno ponavlja za prvakom PP Pablom Casadom. Glavna tarča njenih izpadov je bil vodja UP Iglesias, o katerem je dejala: »Rodil se je iz zla, da bi delal zlo.« Ti nizkotni politični napadi so privedli do tega, da je Iglesias 22. aprila prejel anonimno pismo s štirimi naboji in grožnjo, da bodo ubili njega, soprogo in očeta. Pismi s podobno vsebino sta istega dne dobila tudi španski notranji minister Fernando Grande Marlaska in generalna direktorica španske policije Maria Gamez. Do izteka volilne kampanje je policija prestregla sedem grozilnih pisem s petnajstimi strelnimi naboji in enim nožem, ki so bila namenjena levim politikom in ministrom španske vlade, eno pa je bilo naslovljeno celo na Ayusovo.
