Na ljubljanskem sodišču gre proti koncu sojenje goljufu Nellu Marconiju, lastniku in direktorju proslulega podjetja Remius ter ustanovitelju ene največjih ponzijevih shem v Sloveniji. Poteka že cela štiri leta in pol, od oktobra 2016, ko je zanikal, da je 37 vlagateljev oškodoval za skupno 2,1 milijona evrov.

»Del obtožnice je medtem že zastaral, gre za tako imenovane navadne goljufije, za katere je zagroženih do pet let zapora. Za te velja desetletni zastaralni rok, ki je že potekel,« je na zadnji obravnavi tožilec Matija Benulič pojasnil obtoženemu, zagovorniku Anžetu Mlinariču in sodniku Marku Češnovarju, zakaj spreminja obtožnico. Po novem Marconiju lahko očita »samo« še 1,5 milijona evrov težko oškodovanje dvanajstih vlagateljev. Še najbolje jo je odnesel tisti, ki ga je »olajšal« za 52.000 evrov, najhuje pa jo je skupila gospa z nekaj več kot 291.000 evri oškodovanja. Če seveda navedbe v obtožnici držijo.

Denar izginil neznano kam

Za Marconija, pred leti se je imenoval Robert Poljanec in je po poklicu ključavničar, je to že tretje sojenje. Na dveh so ga že pravnomočno spoznali za krivega. Kot so ugotovili, je v letih 2008 in 2009 ljudi vabil, naj vlagajo v medbančno trgovanje s tujimi valutami, tako imenovani forex, in jih zavajal z obljubami o zanesljivih in visokih dobičkih. A je njihov denar nato izginil neznano kam. Sodišče je sistem primerjalo s tistim, ki ga je v ZDA izvajal Bernard Madoff – deloval je kot piramidni sistem, ki funkcionira, dokler prihajajo novi vložki, ko je dotok prekinjen, pa se sesuje. Poljančeva shema se je začela podirati že leta 2008. Leta 2011 se je končalo prvo sojenje za 14 poslovnih goljufij, s katerimi je ljudi oškodoval za 722.000 evrov. Na okrožnem sodišču je dobil sedem let in tri mesece zapora, na višjem so kazen zvišali na devet let, na vrhovnem pa znižali na osem in pol. Razsodili so, da ne gre za 14 posameznih kaznivih dejanj, ampak eno, tako imenovano nadaljevano. Ker so si posamezna dejanja zelo podobna tako po načinu izvedbe kot tudi krajevno in časovno, jih je mogoče obravnavati kot celoto, so sklenili.

Sledilo je naslednje sojenje, tokrat za 146 posameznikov, na enak način oškodovanih za 3,8 milijona evrov. V tem primeru je Marconi priznal že na predobravnavnem naroku. Izrekli so mu devetletno kazen. A ker je bilo na vrhovnem sodišču odločeno, da goljufije s prvega in drugega sojenja sestavljajo celoto (in da gre spet za nadaljevano kaznivo dejanje), so mu morali izreči enotno kazen z obeh. Znesla je deset let, ker je to najvišja možna kazen za poslovno goljufijo. Ko so dodali še dve leti in pol, ki jih je dobil zaradi pranja denarja, je na koncu dobil 12.

Goljufije iz zapora?

Prestajanje kazni se mu zdaj, ko se zaključuje tretje sojenje, izteka. Za rešetkami je namreč že od oktobra 2009. Da bi čim prej prišel na prostost, pa si ne želi le on, pač pa tudi oškodovanci. Marconi ves čas trdi, da ni imel namena ogoljufati vlagateljev in da bi dobili svoj denar, če banke ne bi zaprle Remiusovega računa, njega pa priprli in mu onemogočili spremljanja naložb in vračil. Glede na to, kar so povedali na sodišču, mu oškodovanci verjamejo. Upajo, da bo, ko bo »zunaj«, »našel« denar in jih poplačal. Kdaj bo na prostosti, pa je seveda odvisno od epiloga zadnjega sojenja. Zelo dolgotrajnega. Po eni strani se ni prav zelo mudilo, saj je obtoženi »na varnem«. Po drugi strani pa so se ukvarjali z zapletenim pridobivanjem podatkov pri različnih, tudi tujih finančnih institucijah, na primer evropski centralni banki. Je pa vprašanje, ali bo to njegovo zadnje sojenje. Po neuradnih informacijah se je medtem znašel v preiskavi zaradi suma novih goljufij, zagrešil naj bi jih kar iz zapora.