Francija je aretirala sedem nekdanjih pripadnikov skrajnih levičarskih skupin v Italiji, med njimi tudi Rdečih brigad, ki so doma obsojeni na dolgoletne zaporne kazni zaradi sodelovanja v atentatih na direktorje podjetij, politike in policiste pred več kot 40 leti. Še dva iskana sta se predala, deseto osebo pa francoska policija še išče.
Rdeče brigade so med drugim leta 1978 ugrabile in na koncu ubile Alda Mora, krščanskodemokratskega premierja Italije in zagovornika sodelovanja s komunisti.
Odločitev o aretaciji deseterice je sprejel predsednik Emmanuel Macron, ki se pri tem sklicuje na Mitterandovo doktrino, po kateri je Francija italijanskim levičarskim radikalcem ponudila azil, a le, če niso imeli krvavih rok in so obsodili nasilje. Na isto doktrino pa se sklicujejo tudi nasprotniki izgona v Italijo. V resnici je doktrina nejasna in lahko rabi za povsem nasprotne namene.
Primer Cezarja Battistija
Sprejel jo je leta 1985 socialistični predsednik François Mitterand, potem ko se je obdobje najhujšega političnega nasilja v Italiji končalo. Samo v letih 1969 do 1980 je v več kot 12.000 terorističnih napadih umrlo 362 ljudi. Pri tem je bil delež skrajne desnice in skrajne levice približno enak, a fašisti so izvajali množične pokole neznancev, Rdeče brigade in drugi skrajni levičarji pa likvidacije točno določenih »kontrarevolucionarjev«.
Mitterand je dal zatočišče okoli dvesto skrajno levim teroristom. Italija ni zahtevala njihove izročitve, dokler ni leta 2001 na oblast prišel Silvio Berlusconi.
Doslej sta v rokah italijanskih oblasti končali samo dve osebi. Znan je primer Cezarja Battistija, ki je v 70. letih sodeloval pri umoru štirih ljudi. Leta 2004 je večina francoskih intelektualcev v imenu »boljšega poznavanja dejstev« in zaradi trditev o nepravičnem italijanskem sodstvu nasprotovala njegovi izročitvi, italijanska javnost pa je bila nad tem ogorčena. Battista je v Franciji postal ugleden pisec kriminalk, branil ga je tudi pariški dnevnik Le Monde, to pa se je spremenilo po terorističnih napadih v Madridu 11. marca 2004. Jeseni je Battista zbežal v Latinsko Ameriko in šele leta 2019 ga je Bolivija izročila Italiji. Italijanski notranji minister Matteo Salvini je tedaj izkoristil priložnost in napadel Francijo, češ da ščiti teroriste, in tako še dodatno zaostril odnose z zahodno sosedo.
Izročitev Italiji se zna zavleči
Sredina aretacija sedmerice je rezultat izboljšanih odnosov med Rimom in Parizom, za kar se trudi tudi novi italijanski premier Mario Draghi. Poleg tega Francija po številnih napadih skrajnežev doma drugače dojema terorizem kot leta 2004. Po pisanju Le Monda pa bo zaradi proceduralnih zapletov vendarle še nekaj let trajalo, preden bodo ti nekdanji teroristi izročeni Italiji. Evropski nalog za prijetje in predajo, s katerim zadeve hitreje potekajo, je namreč stopil v veljavo leta 2004, kazniva dejanja, očitana deseterici, pa so se zgodila pred več kot 40 leti.
