»Koronaobdobje je precej zaznamovalo delovanje našega muzeja v preteklem letu, saj smo imeli več kot pet mesecev zaprta vrata. Posledično smo imeli več kot polovičen upad števila obiskovalcev. Kljub vsemu pa nam je uspelo realizirati 90 odstotkov lani zastavljenega programa,« pravi direktor Muzeja novejše zgodovine (MNZ) Celje in muzejski svetovalec Tone Kregar. V isti sapi doda, da ga veseli, da zdaj že opaža, da se obiskovalci počasi vračajo. »Upamo le, da se bodo razmere čim hitreje stabilizirale in se bomo vrnili v neko 'staro normalnost' in pri delu ne bomo več tako zelo omejeni,« si želi Kregar.
O Celju in Celjanih med okupacijo
Ta čas sta v celjskem MNZ na ogled dve večji razstavi, in sicer Hermanov bonton, ki je namenjena najmlajšim, ter Fotoaparat in vojna, s katero zaznamujejo 80-letnico začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh in ponuja ogled fotografij, ki so neprecenljiv del slovenske vizualne kulturne zgodovine. »Med njimi je največ ohranjenih fotografij partizanskega odporniškega gibanja, le fragmentarno pa gradiva preostalih vpletenih strani. Izpostavljeni so predvsem motivi prihoda okupatorskih enot, civilnega življenja v mestih in na podeželju ter stopnjevanje nasilja, fotografije pa prikazujejo tako vojaški vsakdanjik, premike enot kot priprave na spopade,« nam opiše Kregar.
V prvi polovici leta pripravljajo še nekaj projektov, s katerimi bodo zaznamovali 30. obletnico slovenske samostojnosti. »Izpostavil bi predvsem občasno razstavo na Trgu celjskih knezov Zgodbe iz domovine (Tri zvezde – tri desetletja/Celje 1991) in občasno razstavo v galeriji muzeja Služimo narodu: Spomini slovenskih vojakov JLA. V fotoateljeju in galeriji Pelikan pa bomo maja odprli občasno razstavo Pristneži, pospešeno se pripravljamo tudi na obnovo Pelikanove hiše,« še pove Kregar. Celjski MNZ namreč hrani dragoceno zapuščino celjskega fotografa Josipa Pelikana in več kot tri tisoč fotografij, nastalih med nemško okupacijo mesta, celjski fotografski mojster pa je ovekovečil tako številne javne političnopropagandne, vojaške, športne kot tudi kulturne manifestacije in dogodke.
»Pelikanovi posnetki odkrivajo tudi drugo, realnejšo in temačnejšo plat okupiranega Celja in življenja med vojno. Od prihoda okupatorja, nasilja nad pripadniki odporniškega gibanja ter člani njihovih družin, prisilne mobilizacije v nemško vojsko in posledic zavezniškega bombardiranja do umika množice vojakov in civilistov skozi Celje ob koncu vojne,« še opiše aktualno razstavo, ki bo na ogled do konca maja, Tone Kregar. In doda, da sta sočasno izšli dve novi knjižni izdaji o zgodovini Celja med drugo svetovno vojno.
Prva je knjiga Aleša Marđetka Trdnjava na jugu tretjega rajha (Celje med okupacijo 1941–1945), v kateri je zbrano in povzeto tako rekoč vse o Celju in Celjanih med drugo svetovno vojno, dodanih pa je tudi nekaj povsem novih dejstev in podatkov, ki so plod predane raziskave okupacijskega tiska ter nekaterih doslej zgolj fragmentarno uporabljenih arhivskih fondov. Druga knjiga je dopolnjena izdaja spominov Ivana Grobelnika – Iva Harmonika, škarje in Stari pisker, v kateri so zbrane neverjetne, a resnične zgodbe o hrabrosti in sreči vseh sodelujočih v znameniti »akciji Stari pisker«.
