Kaj to pomeni za našo suverenost, se raje niti ne sprašujmo. Res je, da naj bi policisti delovali pod nadzorom in vodstvom »naših«. Kako pa ta nadzor in vodstvo delujeta, vidimo že na primeru naše vojske, ki deluje pod enakim nadzorom in vodstvom, ko sodeluje pri mejnem nadzoru. Spomnimo se maja lanskega leta, ko je slovenski vojak pod takšnim nadzorom in vodstvom (bil je sam na terenu) nameril puško v lokalca.
Tudi tako je res, da bodo lahko tuji policisti nosili svoje orožje, uporabljali pa ga bodo lahko le v primeru silobrana. Problem pa nastane pri tem, da je možnost silobrana nesporno večja, če policist ne more najprej pomiriti situacije. Kako naj bi italijanski policist, ki ne zna slovensko, umiril konflikt s Slovencem, mi ni jasno.
Še en detajl, glede katerega nismo obveščeni, je, kakšna pooblastila naj bi imeli tuji policisti. Ministrstvo za notranje zadeve je na pooblastila pravzaprav bolj namignilo, in sicer, da bodo »policisti drugih držav članic EU pri izvajanju skupnega ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na državni meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško predvidoma pooblaščeni, da v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ustavljajo osebe, ki so se poskušale izogniti policijski kontroli; da ugotavljajo identiteto oseb, opozarjajo, izrekajo ukaze, iščejo osebe, opravljajo varnostne preglede, izvedejo cestno zaporo z blokadno točko, pregledajo osebe, zasežejo predmete in opravijo privedbo«.
Po domače: te stvari niso možne brez uporabe prisilnih sredstev, kot so vklepanje, solzivec in fizična sila. Begunci ne bodo edini, ki bodo deležni takšnega tretmaja, gotovo ga bomo tudi Slovenci.
Vprašajmo se zdaj, kako je bilo zadnjič, ko so v večjem številu harali po naših mestih in njivah nemški in italijanski policisti. Italija zločinov fašističnega režima nad Slovenci še vedno ni priznala. In mi jih vabimo nazaj?
Matija Sirk, Ljubljana