Včeraj se je v bolnišnicah zdravilo 636 covidnih bolnikov, od tega jih je intenzivno nego potrebovalo 157. Umrlo je šest pacientov. »Razmere v bolnišnicah se še ne izboljšujejo, zasedenih je nekaj več postelj kot včeraj. V bolnišnice je bilo včeraj sprejetih 80 bolnikov, kar je največ v zadnjem mesecu. Odpuščenih je bilo 59 bolnikov,« je na novinarski konferenci uvodoma povedala vladna govorka Maja Bratuša. Kot je dejala, so epidemiološke razmere trenutno najboljše v obalno-kraški regiji, sledijo osrednjeslovenska, goriška, koroška in pomurska. Nekoliko slabše so razmere trenutno v primorsko-notranjski in zasavski regiji.
Po podatkih sledilnika za covid-19 je v državi 9304 aktivno okuženih, sedemdnevno povprečje pa je nekoliko naraslo in znaša 636,7.
V Bruselj poslali Nacionalni načrt za okrevanje
Vlada je včeraj sprejela nacionalni načrt za okrevanje, ki sta ga na novinarski konferenci predstavila minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač in državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs. »Pred slabim letom dni je bil sprejet zgodovinski dogovor voditeljev EU o svežnju za okrevanje. Pogoja za črpanje sredstev niso samo potrjeni nacionalni načrti, ampak tudi potrditev sklepa o zagotovitvi lastnih virov dohodkov v vseh državah članicah. Slovenija je bila med prvimi šestimi članicami, ki je to že storila, odločitev pa mora sprejeti še tretjina članic. Dokler ta pogoj ne bo izpolnjen, sredstva ne bodo operativna,« je pojasnil.
Razložil je, da sredstva sklada za okrevanje, četudi obsežna, ne bodo dovolj. Države so v zadnjem letu dni sprejemale številne ukrepe za omilitev posledic epidemije, s katerimi so v kriznih razmerah pomagale gospodarstvu in ljudem. Slovenija je tako denimo sprejela osem protikoronskih paketov. Kot pravi Černač, Slovenija zaradi tega ohranja odlično bonitetno oceno in se zadolžuje po negativni obrestni meri.
»V predlogu načrta za okrevanje in krepitev odpornosti naša država sledi glavnemu cilju, spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije, kar bomo dosegli z uravnoteženimi reformami, ki bodo temeljile na zelenem in digitalnem prehodu. Na ta način bomo izboljšali odpornost gospodarstva, s čimer bo mogoče doseči stopnjo gospodarske rasti, kakršno smo beležili pred krizo,« pojasnjuje Černač. Kot pravi, bomo to dosegli z digitalno preobrazbo določenih sektorjev gospodarstva in družbe skupaj z manjšimi upravno-administrativnimi obremenitvami in večjo odprtostjo ter prožnostjo slovenskega gospodarstva.
Izpostavil je obsežna vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo.
Štiri ključna področja
»Slovenija bo v prvi fazi koristila sredstva, ki so na voljo v okviru nepovratnih sredstev v celoti, v višini 1,8 miljarde evrov in nekaj manj kot 0,7 milijarde evrov posojil. Sredstva v okviru načrta bodo usmerjena v štiri ključna področja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna in trajnostna rast ter zdravstvo, socialna varnost, in stanovanjsko področje,« je naštel Černač. Povedal je, da so se osredotočili na projekte, ki so uresničljivi do konca leta 2026, ko se projekt zaključi. »Izvedbo ukrepov, ki jih ne bo mogoče financirati iz sklada za okrevanje, bomo financirali iz večletnega okvirja sedanje finančne perspektive, kjer je na voljo še 1,4 milijarde sredstev,« je dejal.
Smo se odpovedali trem milijardam?
»Res je, da imamo možnost dostopa do obsežnega dela posojil prek 3 milijard sredstev, vendar se je vlada odločila, da bomo dostopali zgolj do 0,7 milijarde teh sredstev,« je povedal in poudaril, da imajo države članice še do leta 2023 možnost naknadno dostopati do sredstev. Odločitev za odpoved trem milijardam evropskih sredstev je sicer naletela na precej kritik. Kot poroča Radio Slovenija, v SD vladi očitajo, da se odreka posojilom, ker ni pripravila kakovostnih projektov in se zaveda, da bo črpanje denarja pod drobnogledom Bruslja.
»Vlada se ni ničemur odpovedala,« zatrjuje Černač. »Razlog, zakaj smo postopali tako, je v tem, da ne vemo, pod kakšnimi pogoji bodo ta evropska posojila na voljo, ne vemo, ali bodo ugodnejša od trenutnega zadolževanja Slovenije na mednarodnih trgih,« je dejal Černač. »Drugi razlog je, da bo po tistem, ko bo načrt prišel v izvajanje, treba evalvirati, kako se bodo investicije in naložbe izvajale, in povedal sem, da imajo države članice do avgusta 2023 možnost, da zaprosijo za dodatno kvoto dostopanja do posojilnih sredstev. Verjamem, da bo vlada, katerakoli že bo, tako tudi ravnala,« je dejal.
V rumenih regijah dodatno sproščanje ukrepov
Na novinarski konferenci je o včeraj sprejetih dodatnih sproščanjih protikoronskih ukrepov na področju gospodarstva govoril državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc. »Včeraj smo po vsej Sloveniji dodatno sprostili opravljanje nezdravstvenih, svetovalnih in terapevtskih storitev, strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja. Ponudniki takšnih storitev lahko te opravljajo ob pogoju testiranja zaposlenih. Tu gre za inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice,« je pojasnil. Povedal je, da se v rumenih statističnih regijah (pomurska, koroška, osrednjeslovenska in obalno-kraška regija) sproščajo storitvene dejavnosti. »V teh regijah lahko gostje nastanitvenih obratov hrano in pijačo za mizami uživajo tudi v notranjosti gostinskih obratov. Pod enakimi pogoji, kot je to mogoče v gostinskih obratih, ki niso del nastanitvenih obratov,« je dejal in poudaril, da obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek še vedno ni dovoljeno.
Povedal je še, da se v rumenih statističnih regijah zmanjšuje tudi zahtevana površina, namenjena potrošnikom v zaprtih prostorih. Ta bo od ponedeljka znašala 20 kvadratnih metrov, torej en kupec na 20 kvadratnih metrov. V oranžnih regijah ostaja 30 kvadratnih metrov. Oranžne regije so: podravska, savinjska, posavska, zasavska, jugovzhodna Slovenija, gorenjska in primorsko-notranjska.
Prevladuje angleški sev
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je predstavila deležno zastopanost različic SARS-CoV-2 po tednih. »Razveseljujoče je, da druge različice ne rastejo tako kot angleška; npr. nigerijski sev se je v preteklem tednu pojavil sedemkrat, južnoafriški enkrat samkrat. Novih primerov brazilske različice nimamo,« je pojasnila. Dejala je, da se pestrost različic v Sloveniji iz tedna v teden zmanjšuje in da gre v v več kot 90 odstotkih primerov za angleški sev.
Dotaknila se je tudi katastrofalnih razmer v Indiji, kjer se širi indijska različica virusa. »Ne moremo vedeti, kako močno ta različica prispeva k smrtnosti v Indiji, ker tam ne sekvencirajo dovolj genomov. Dejstvo pa je, da se je razširila po svetu,« je dejala in dodala, da je v Sloveniji doslej še nismo zaznali.
Ni še znano, kdaj se bodo lahko dijaki samotestirali
Spregovorila je tudi o poročilu o verifikaciji hitrih antigenskih testov za samotestiranje (proizvajalca Joysbio, ki je bil izbran na skupnem evropskem razpisu). Povedala je, da je MZZ izvedlo dodatno preverjanje testa za specifični namen samotestiranja, pri katerem si pacient vzorec vzame sam, pri tem pa uporabi bris iz srednjega dela nosu. »Analizirali smo več skupin preiskovancev, pri tem pa imeli pred očmi ključno vprašanje: ali je hitri antigenski test v pogojih, ko si pacient vzame vzorec sam iz sprednjega dela nosu, sposoben zaznati asimptomatske nosilce, ki imajo visoko virusno breme,« je razložila in dodala, da so v raziskavo vključili tudi 40 otrok. »Občutljivost testa je bila nekaj čez 69 %. Najboljši rezultati pri simptomatskih pacientih so na začetku bolezni, ko bolezenski znaki trajajo do tri dni: takrat je občutljivost testa 90-odstotna. Občutljivost pozneje pada - pri trajanju znakov 4–7 dni je le še 72-odstotna, po osmih dneh pa le še 25-odstotna,« je pojasnila. Povedala je tudi, da test paciente z visokim virusnim bremenom lovi enako učinkovito, če kažejo bolezenske znake ali pa ne.
Dejala je, da mora javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) dati privoljenje za uporabo testa v javnem prostoru. »Po mojem vedenju se vloga za JAZMP pripravlja,« je dejala. Povedala je še, da je uporaba tovrstnih testov v srednjih šolah v pristojnosti ministrstva za zdravje, ki bo odločilo, v kakšnem obsegu in v katerem trenutku bodo testi šli v uporabo. »To je stvar komunikacije med ministrstvoma za zdravje in za šolstvo, tudi vprašanje, ali se bodo testi uporabljali širše kot samo v srednjih šolah,« je še dejala.
