Danes mineva sto dni od prisege Joeja Bidna, ki je imel sinoči na sporedu svoj največji govor od prevzema oblasti. Novoizvoljeni predsedniki imajo nastop pred obema domovoma kongresa običajno v prvih tednih vladanja, a Biden je s tem nekoliko počakal tako zaradi epidemije kot premisleka, da ne bi govoril samo o načrtih, ampak tudi že dosežkih. Glavni je verjetno ta, da je proti covidu-19 popolnoma cepljenih 96 milijonov Američanov, še približno 50 milijonov pa je cepljenih enkrat, s čimer so znatno presežene Bidnove napovedi o sto milijonov cepljenih v prvih sto dneh. Ko je prevzel položaj, je za to boleznijo na dan umrlo 3000 Američanov, zdaj približno štirikrat manj.
Je pa epidemija zaznamovala tudi organizacijo Bidnovega nastopa v kongresu. Zaradi ukrepov proti širjenju virusa so spremljanje govora v dvorani predstavniškega doma dovolili le 200 osebam, torej tja ni moglo dve tretjini senatorjev in kongresnikov (demokrati so za vstopnice pripravili žreb, republikanci so jih razdelili po sistemu kdor pride prej). Na galerijo dvorane niso bili povabljeni gosti (oziroma so bili povabljeni virtualno), udeležbo je napovedal le en od devetih vrhovnih sodnikov…
Posebnost pa je letos tudi ta, da sta prvič v zgodovini oba sedeža za predsednikom med nagovorom zasedli ženski, ki zdaj predsedujeta obema domovoma kongresa, Nancy Pelosi in podpredsednica Kamala Harris.
Nov velik državni program, težak 1800 milijard dolarjev
Eno osrednjih tem Bidnovega govora je Bela hiša predstavila vnaprej. Gre za nov, 1800 milijard dolarjev vreden program Načrt za ameriške družine, ki prinaša več socialne države in programov, značilnih za Evropo, ne pa tudi za ZDA. Ena velikih točk je denimo ustanovitev državnega programa plačane odsotnosti z dela v primeru bolezni, rojstva otroka, smrti v družini ali skrbi za družinskega člana. Trenutno takšne plačane odsotnosti z dela nima 80 odstotkov zaposlenih Američanov oziroma 95 odstotkov tistih z nizkimi prejemki. Druga velika točka je uvedba brezplačnega šolanja na javnih dveletnih višjih šolah, ki jih v ZDA obiskuje približno 5,5 milijona študentov, stanejo pa med 4900 in 8600 dolarji letno. Tretji cilj je brezplačna predšolska vzgoja za tri in štiri leta stare otroke, četrti pa finančna pomoč družinam pri stroških vzgoje in oskrbe otrok.
Biden, ki trenutno uživa 53-odstotno podporo javnosti, za vse to ne načrtuje novega zadolževanja, ampak bi račun pokril z davčnimi olajšavami za družine in višjimi davki za premožne. Davek na dohodek za najbogatejši odstotek Američanov bi dvignil s 37 na 39,6 odstotka, enaka bi bila po novem stopnja davka na dobiček iz premoženja za gospodinjstva z več kot milijonom dolarjev prihodkov.
Biden je v sto dneh sicer že predstavil 2300 milijard dolarjev vreden Načrt za ameriška delovna mesta, ki se v glavnem vrti okoli posodobitve infrastrukture, ter 2000 milijard dolarjev vreden paket pomoči Američanom ob epidemiji. Ogromne vsote za državne programe torej, kar je eden od razlogov, da je vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell včeraj pred Bidnovim govorom dejal, da je predsednik požrl obljubo o povezovanju Američanov, »zato da je bolj privlačen za liberalce«. Slednji bi sicer od Bidna želeli že globlje reforme, a večina jih po tihem ali na glas priznava, da so v prvih sto dneh dobili več, kot so od Bidna pričakovali.
Prisotna le dva ministra
Precej pozornosti je Bela hiša ob sto dneh namenila tudi svoji zunanji politiki in najbrž ni naključje, da sta bila kot edina člana vlade, prisotna v kongresni dvorani med govorom Bidna, napovedana obrambni in zunanji minister Lloyd Austin in Antony Blinken. Visoki predstavnik administracije, ki je govoril neuradno, je pred govorom predsednika dejal, da je eden ciljev Bidnove zunanje politike pokazati, »da so demokracije še vedno sposobne prinesti rezultate« in da torej ne držijo argumenti avtoritarnih režimov, da so sami bolj pripravni za spopade z izzivi 21. stoletja.
Po Bidnovem nastopu, ki uradno ne šteje za nagovor o stanju v državi (tega v prvem letu predsedovanja ni), je bil napovedan odgovor republikancev, ki so ga zaupali senatorju iz Južne Karoline Timu Scottu.
