S pomočjo ameriških kolegov je slovenska policija preprečila načrtovan množični strelski poboj iz maščevanja, prvi tak pri nas. Polnoletni Slovenec je prek temnega spleta naročil dva kosa orožja, polavtomatsko pištolo znamke Glock in avtomatsko strelno orožje znamke Remington, ki ga za bojevanje uporabljajo tudi varnostni organi.
Skupaj z naboji je bilo orožje skrito in zapakirano v mikrovalovni pečici, okoli pet tisoč evrov vreden paket pa je bil iz ZDA že na poti v domovino naročnika. Ameriški urad za domovinsko varnost ga je pri pregledu prestregel, o nevarni vsebini pa obvestil slovenske kolege. Ti so v ekspresni preiskavi – celotna zgodba se je namreč odvila v zadnjem mesecu – izsledili naročnika paketa (naslovljen je bil na njegov domači naslov) in ga aretirali.
»Obstajala je velika verjetnost, da bi v kratkem prišlo do množičnega umora v javni ustanovi. Preprečili smo tragedijo,« je na tiskovni konferenci razplet komentiral Primož Donoša, vodja sektorja kriminalistične policije na PU Kranj. Po poročanju časnika Večer naj bi šlo za načrtovanje strelskega pohoda v šoli, in sicer na vsaj eni na območju Kranja.
Po njihovih neuradnih informacijah ga je imel v načrtu mladenič, star 20 let. Po kriminalistični preiskavi, v kateri so informacije zbirali tako po klasični poti kot tudi s prikritimi ukrepi, so moškega s pomočjo specialne ekipe policije prijeli doma, aretaciji se ni upiral.
Osumljeni je trenutno v priporu, ovaden je suma nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, za kar mu grozi od šest mesecev do pet let zapora, ter poskusov umora, za kar mu grozi najmanj 15 let, pri večkratnih žrtvah pa v skrajnem primeru celo dosmrtni zapor.
Gnalo ga je maščevanje
Ker gre za zelo občutljivo preiskavo, ki še ni končana, je policija glede podrobnosti primera izjemno redkobesedna. Tako niso komentirali, ali je osumljenec res polnoletni srednješolec, kakor tudi ne, ali je vsaj ena od tarč med javnimi ustanovami, bilo naj bi jih namreč več, šola. »Trudimo se, da bi zagotovili ustrezno obveščenost, a z omejitvami. Ker želimo zagotoviti maksimalno zaščito oškodovancev, potencialnih žrtev, na to vprašanje ne moremo odgovoriti,« je pojasnil tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos. Tako tudi ni znano, ali osumljeni morda trpi za kakšnimi duševnimi težavami. Je pa policija potrdila, da naj bi osumljenca gnalo maščevanje zoper ljudi, ki jih je poznal. Na vprašanje, ali so v hišni preiskavi pri njem doma res zasegli seznam z imeni tarč, so odvrnili, da preiskava še poteka in da o konkretnih številkah še ne gre govoriti, zavrnili pa so informacije, da bi osumljeni doma izdeloval bombo. Moški je dejanja načrtoval sam, pred tem pa ga policija še nikoli ni obravnavala ne glede kaznivih dejanj in niti ne glede prekrškov.
Usposabljanje za prav take primere
Slovenska policija ima izkušnje s preiskovanjem poskusov izvršitev večkratnih umorov, a se do sedaj s situacijo potencialnega strelskega pohoda še niso srečali, pravi Matjaž Jerkič, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski postaji (GPU). Na srečo so ga, tudi zaradi odličnega sodelovanja s tujimi varnostnimi organi, učinkovito preprečili. Jerkič je pojasnil, da gre v takih primerih za tako imenovani amok dogodek, izjemen varnostni dogodek, ko ena ali več oseb običajno s strelnim orožjem ali eksplozivom brezciljno ali sistematično pobije ali poškoduje več oseb. »Doslej pri nas tega na javnem kraju še ni bilo, če bi bil ta izveden, bi bil prvi,« je razložil.
V zadnjem desetletju se slovenski policisti za tako situacijo sistematično usposabljajo, osredotočajo pa se tako na preventivo kakor tudi na primere, v katerih bi morali posredovati. Nekaj besed je namenil še naročilom prek temnega spleta, gre za digitalno okolje, ki storilcem zagotavlja visoko stopnjo diskretnosti, če ne celo anonimnosti, zaradi česar je preiskovanje z njim povezanih kaznivih dejanj izredno zahtevno. »Vendarle je darknet vse pogosteje v osrčju naših preiskav. Kljub vsem izzivom in oviram nam je uspelo v zadnjem času preiskati več takih primerov,« je Jerkič opozoril na nedavni primer pomurskih policistov, ki so s tujimi kolegi zasegli okoli 400 kilogramov prepovedanih drog, ki so jih osumljenci prodajali na črnem spletnem trgu.
Najbolj poznan je masaker na šoli Columbine
Strelski pohodi so »tipično ameriški« fenomen, pravijo strokovnjaki, ki so v zadnjih desetletjih preučevali to področje, kot ključni razlog pa navajajo dokaj enostaven dostop do strelnega orožja. Čez lužo v povprečju zabeležijo po eno množično streljanje na dan, samo letos pa so zabeležili že 18 tovrstnih incidentov na šolah. V njih je umrlo pet ljudi, še pet pa je bilo ranjenih. Seveda takšni napadi niso omejeni zgolj na ZDA, v zadnjih letih se jih je več zgodilo po vsem svetu, tudi v Evropi, denimo v Nemčiji in na Finskem. Po večini se zaključijo s samomorom napadalca.
Redne vaje za primere streljanja
Ne preveč otežen dostop do strelnega orožja v ZDA, tudi ko govorimo o strelskih pohodih na šolah, potrjuje statistika – okoli 85 odstotkov strelcev je orožje, običajno gre za pištole, vzelo doma ali pa jih dobilo od sorodnikov ali prijateljev. Množična streljanja so na ameriških osnovnih in srednjih šolah pa tudi na univerzah tako pogosta, da imajo v kar 95 odstotkih javnih šol učenci in učitelji redne vaje za ždenje v tišini in skrivanje pred strelcem.
Sedemdeset odstotkov napadalcev na šolah je mladoletnih, v povprečju so stari 16 let. Od leta 1970 so v ZDA našteli najmanj 1300 strelskih pohodov na šolah, število pa iz leta v leto raste. Kar petina, torej 260, se jih je zgodila v zadnjih osmih letih. Med najbolj »poznanimi« je masaker na srednji šoli Columbine leta 1999, v katerem je dvojica z avtomatskim orožjem ubila 13 oseb, mnogi kasnejši strelci pa so prav ta dogodek navajali kot navdih za svoje krvave napade. Fanta sta celo postala del pop kulture, sprevrženi »oboževalci« pa so celo ustanavljali nekakšne klube oboževalcev, kjer so ju imeli za junaka. Med smrtonosnejšimi sta še strelska pohoda na tehnični fakulteti Virginia leta 2007 (33 žrtev) ter na osnovni šoli Sandy Hook leta 2012, v katerem je umrlo 27 ljudi.
Profil strelca nemogoče ustvariti
Zanimivo je, da po večini v takih primerih ne gre za impulzivno odločitev, temveč dlje časa načrtovan napad, za katerega so v veliko primerih vedeli tudi drugi, a ga niso jemali resno, kaže analiza primerov ameriške tajne službe. Mnogi napadalci so bili pred tem sami tarče (dlje trajajočega) izživljanja sošolcev, raziskava je tudi pokazala, da strelskih pokolov največkrat niso končali zaradi pomoči policije. Četudi so na začetku tisočletja strokovnjaki ustvarjali profile potencialnih napadalcev, se je sčasoma izkazalo, da v tem primeru ne držijo in da po orožju v tako ekstremnih primerih posežejo posamezniki različnih družbenih slojev, osamljeni ali s kopico prijateljev in ne glede na raso ali družinski status.
Študija tajne službe je pokazala še, da je polaganje upanja v (oborožene) varnostnike ali detektorje kovin na šoli povsem nesmiselno, saj bi se bilo treba osredotočiti na otroke, jim pomagati, morebitne smrtonosne načrte pa bi bilo treba prepoznati pravi čas in jih zatreti v kali. Strelski pohodi se, kakopak, dogajajo tudi drugod po svetu, a mnogo mnogo redkeje kot v ZDA.
