Kakor koli obračamo, še vedno kot pribito drži pravilo, da koprive najraje rastejo tik ob vogalih najbolj zanikrnih in vlažnih bajt, kar vam jih bo uspelo najti. Morda negujejo to navado še iz časov, ko so Butalci okoli svojih koč sejali sol, pognale pa so čudovite koprive. Njihovo drugo najljubše rastišče so kakšne temačne vlažne globače ali bregovi potokov. Utegnete jih najti tudi drugod, ob tem pa je treba takoj povedati, da koprive za vogalom hiše ne pomenijo nujno katastrofe. Vsekakor se jih lahko znebite s koso, še najbolje pa jih je porabiti v kuhinji. A nikar se ne obotavljajte – koprive so najboljše takrat, ko so še mlade.

Te pekoče bilke namreč niso le navaden plevel, nebodigatreba, ki ožge vsakogar, ki se ga dotakne z golo kožo. Stari Egipčani so jih denimo gojili kot vrtnino in zelo verjetno so bile ena najljubših jedi Kleopatre. Od Egipčanov so zanje izvedeli stari Grki in prek njih Rimljani. O blagodatih uživanja kopriv so pisali že grški zdravnik Hipokrat ter rimska misleca Horacij in Plinij starejši. Slednji je trdil, da so spomladanske koprive najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še vse leto. Kakor kaže, se možje niso motili, saj koprive še danes veljajo za izjemno zdrave. Če sodite med one, ki ob omembi zdrave hrane le nemarno odmahnejo z roko, vas bo morda prepričal prijeten okus, ki ga lahko podkrepite s smetano. Če temu dodate še malo česna in soli ter vse skupaj sesekljate v kašo, dobite krasno kremno špinačo. Drznejši bodo surove mlade koprivne liste le nekoliko posvaljkali, da izgubijo svoje pekoče orožje, nato pa jih bodo skupaj z narezanimi jagodami, mladim sirom, popraženimi mandljevimi lističi, ekstra deviškim oljčnim oljem in limonovim sokom spremenili v nadvse okusno solato. Komur to ne diši, lahko koprivne liste zameša v vsako navadno rižoto po receptu hišnega gospodinjca in razmeroma dolgočasnemu obroku doda nekaj svežine. Temu naj se izognejo oni, ki bi jim to lahko predstavljalo resen povod za težak prepir. Če v kaj podobnega že zabredete, vam ponujam ugodno možnost za rešitev. Koprive, če jih naberemo sami, so kljub svoji izjemni kulinarični vrednosti popolnoma brezplačne. Če to dejstvo prepirljivcu vržete pod nos, ga utegnete razorožiti v eni sami potezi. Vsekakor drži, da lahko s koprivami v skoraj vsakem receptu nadomestimo špinačo ali blitvo, zato v tem letnem času pravzaprav ni izgovora, da bi kupovali zamrznjeno od kdove kod. Če marate šparglje, ki prav zdaj poganjajo, da je veselje, vam bo nemara teknila špinača iz kopriv s krompirjevim pirejem, namesto pregovorno obveznega jajca na oko pa na krožnik postavite na hitro popečene vrtne šparglje. Če namesto običajnega česna koprivni špinači primešate še sveže liste čemaža, bo nastal obrok, ki ga bodo čislali tudi največji sladokusci.

RUSKE JETRNE PALAČINKE S KOPRIVNIM SKUTNIM NADEVOM

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

450 g piščančjih jetrc,

2,5 dl mleka,

2 jajci,

2 žlici pšeničnega zdroba,

2 žlici ostre moke,

1 šop vrhov mladih kopriv,

3 stroki česna,

300 g skute,

1 lonček kisle smetane, oljčno olje, morska sol, sveže zmlet poper ali čili

PRIPRAVA

1. Jetrca dobro operemo in očistimo – odstranimo bele kožice… Gladko jih zmeljemo v sekljalniku, nato pa v skledi zmešamo z jajci, zdrobom, moko, soljo in poprom po okusu. Prilijemo mleko in z mešalnikom zmešamo v gosto tekočo maso za palačinke. Na hladnem pustimo počivati 40 minut.

2. Koprive dobro operemo in otresemo, trša stebla odstranimo, preostalo pa drobno nasekljamo. Skuto in kislo smetano (količine lahko prilagodimo okusu) zmešamo v gosto maso. Dodamo stisnjen česen, koprive, sol in poper ali čili ter zmešamo v okusen nadev, ki ga lahko dodelamo po svoje in še kaj dodamo.

3. Iz spočite mase v dobro naoljeni ponvi spečemo palačinke na običajen način. Za vsako palačinko dodamo nekaj kapelj olja. Pomembno je, da jih ne pečemo predolgo, da se ne izsušijo, saj je takšne težko zvijati, ker rade počijo.

4. Tople palačinke namažemo z nadevom (ljubitelji krepkejših jedi lahko za podlago uporabijo še malo majoneze) in zvijemo na poljuben način. Poleg se prileže zelena solata, pa tudi popečeni šparglji kot priloga, iz česar nastane imenitno kosilo.

Čas priprave in kuhanja: 60 minut

BISKVITNE KOCKE Z RUMOM IN ČOKOLADO

Potrebujemo

4 jajca,

100 g jedilne čokolade,

200 g sladkorja,

100 g masla,

100 g moke,

1 pest orehovih jedrc,

1 pecilni prašek,

2 žlici pravega kakava v prahu,

3 žlice temne čokolade v prahu,

1 dl mleka,

10 žlic ruma.

Priprava

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Rumenjake in beljake ločimo. Iz beljakov stepemo sneg. Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem in maslom ter jim prilijemo mleko in 8 žlic ruma ter gladko zmešamo. Dodamo moko, pecilni prašek, kakav, zdrobljena orehova jedrca, zdrobljeno čokolado in dobro premešamo. Na koncu nežno primešamo sneg iz beljakov. Testo razporedimo po namaščenem pekaču in pečemo slabe pol ure. Jedilno čokolado počasi stalimo in gladko primešamo rum ter prelijemo pečeno pecivo. Ko se vse skupaj ohladi in čokolada strdi, pecivo narežemo na kocke.

SOLATA PO MEHIŠKO

Potrebujemo

400 g kuhanega koruznega zrnja,

400 g kuhanega rdečega fižola,

10 g masla,

1 rdečo papriko,

1 čebulo,

3 stroke česna,

1 ščepec čilija v prahu,

4 žlice oljčnega olja,

5 žlic kisa,

1 šopek peteršilja,

morsko sol, sveže zmlet poper.

Priprava

Koruzo in fižol odcedimo in stresemo v solatno skledo. Peteršilj operemo in nasekljamo. Papriko operemo, ji odstranimo semena in narežemo na kocke. Čebulo očistimo in nasekljamo ali grobo narežemo. Česen olupimo in drobno nasekljamo. Večjo ponev pristavimo in segrejemo, v njej razpustimo maslo, dodamo papriko, čebulo in česen. Začinimo s čilijem, solimo in popramo ter le na hitro popražimo, medtem pa ves čas mešamo. Praženo mešanico še vročo stresemo v skledo ter dodamo olje, kis (lahko tudi sok limete) in nasekljan peteršilj. Dobro premešamo in postrežemo.

Nedeljsko kosilo recepti