Upor se znova prebuja, dokazuje množični shod v Ljubljani na Dan upora proti okupatorju. Po več mesecih, ko je bilo zbiranje v državi bodisi povsem prepovedano bodisi močno omejeno, je ljubljanske ulice znova zavzelo na tisoče ljudi, ki vladnemu omejevanju javnih shodov v imenu epidemije očitno ne verjamejo več. Videti je bilo trume študentov, ki so izpred ljubljanske univerze na Prešernov trg prikorakali z ogromnim napisom »Študentska fronta«, pa pripadnike dijaške aktivistične organizacije, okoljevarstvenike, kulturnike, delavce, zagovornike pravic LGBTIQ-oseb, pripadnike antikapitalističnega bloka in druge gradnike civilne družbe.
Dneva protesta si niso izbrali naključno. Povezal jih je dan upora proti okupatorju, torej dan odpora proti fašistični oblasti, ki po mnenju protestnikov v novodobni preobleki in skozi politiko premierja Janeza Janše zatira pravice državljanov tudi danes. Nacionalizem, preziranje človekovih pravic, stalno iskanje krivcev za lastne napake, financiranje in večja pooblastila vojski, izraziti seksizem, kontrola množičnih medijev, obsedenost z nacionalno varnostjo, manjšanje delavskih pravic, preziranje intelektualcev in umetnosti je le nekaj alinej na seznamu zgodnjih opozorilnih znakov fašizma, ki so jih protestniki nanizali na enega od transparentov. V času aktualne vlade so obkljukali že vse razen zadnje alineje – prevare na volitvah. A »ko pridemo do zadnje kljukice, bo prepozno«, so zapisali ob tem.
»Kdor odkriva goljufije, postaja državni sovražnik«
Protest se je nekaj po 17. uri začel na Prešernovem trgu, kjer je zbrano množico nagovorilo več govorcev. »Z enako naglico kot covid se je razširil in udomačil tudi virus represije. Vrsta ustanov je, kjer se ljudje ne upajo upreti šikaniranju, žaljenju in zlorabam nadrejenih. Iz mnogih služb odhajajo sposobni ljudje, pa bi bilo za vse bolje, če bi se uprli in ostali. Temu virusu se ni izognilo niti po ustavi neodvisno sodišče, kjer so nekateri sodniki ostali pokončni, drugi pa so se uklonili pritiskom in jih v skladu z zahtevami domnevno nadrejenih oblastnikov po disciplinskih postopkih prenašajo na svoje zaposlene,« je opozoril pravnik in penolog Dragan Petrovec ter požel bučen aplavz. Izpostavil je tudi zapravljen moralni kapital policistov med epidemijo, ki jih vlada po njegovih besedah pošilja, da nad ljudmi izvršujejo nezakonite ukrepe. »Kdor odkriva goljufije, postaja državni sovražnik,« je še opozoril in spomnil na primer žvižgača Ivana Galeta, ki se je prav tako udeležil protesta.
Spregovorila je tudi inženirka in docentka Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Emilija Stojmenova Duh, ki je bila v začetku februarja priča popisovanju mladoletnih dijakov, ki so zahtevali šolo na protestu v Mariboru. »Danes sem tukaj za Dajo, za Katarino, za Matica. Za mariborske dijake, ki so se morali zagovarjati na sodišču, ker so zahtevali šolo. Praksa, ki je ne pozna nobena druga država v Evropi in vsem svetu,« je dejala in opozorila na stiske, v katerih so se v zadnjem letu znašli mladi. »Podcenjevali ste jih, ko ste mislili, da jih boste lahko podkupili s 150 evri, medtem ko ste za najdlje neprekinjeno zaprli šole. Skrhali ste jim duševno zdravje in marsikoga potisnili čez rob,« je poudarila.
Kakofonija različnih gibanj
Potem ko se je zvrstilo nekaj govorov, ki so jih uokvirile pesmi ženskega pevskega zbora Kombinat in glasbenika Janija Kovačiča, je večtisočglava množica krenila po ljubljanskih ulicah. Na poti so jim v podporo hupali tudi taksisti, siti vladnih ukrepov in obetov o nadaljnjem krčenju njihovih delavskih pravic z napovedanim prihodom Uberja.
Protestniki so se sprehodili do vlade in predsedniške palače, pohod pa so zaključili na Trgu republike, kjer so jih pričakale še druge skupine protestnikov, ki so shode začele že skozi popoldan. Navzoči so bili podporniki iniciative Maske dol, Gibanja OPS in drugih gibanj, ki v prvi vrsti nasprotujejo predvsem epidemiološkim ukrepom ali pa v obstoj virusa sploh ne verjamejo. Prav to, da so se na istem kraju znašli ljudje, ki protestirajo iz precej različnih vzgibov – eni zavračajo epidemiološke ukrepe, drugi vlado Janeza Janše – je verjetno prispevalo k temu, da je vzdušje na Trgu republike izgubilo nekaj naboja. »Maske dol, maske dol!« je bilo eno redkih spontanih skandiranj, ki smo mu bili priča pred parlamentom, hkrati pa je to precej vznejevoljilo večino protivladnih protestnikov, ki so na protest prišli z zaščitnimi maskami. »Kdor hoče imeti masko, naj jo ima, kdor pa ne, naj je nima,« je skušal očitna nesoglasja med navzočimi pomiriti eden vidnejših predstavnikov petkovih protivladnih protestnikov Jaša Jenull ter protestnike pozval k složnosti in skupnemu boju proti fašistični oblasti, kar je večina navzočih pospremila z bučnim aplavzom. »Danes se tu rojeva nova osvobodilna fronta – združena fronta dijakov, upokojencev, aktivistov, delavcev, učiteljev…, vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije. Vztrajali bomo, dokler ne odstranimo fašizma in janšizma na smetišče zgodovine,« je še dejal Jenull.
Kljub temu da je shod združil najrazličnejše dele družbe, je minil mirno. Protest je sicer budno spremljalo večje število policistov, mnogi med njimi so bili opremljeni z gumijevkami in ščiti, tudi policijskimi psi, prizorišče je preletaval tudi helikopter. A masi protestnikov je tokrat očitno uspelo preprečiti popisovanje ljudi, ki je bilo sicer stalnica na večini protivladnih protestov v zadnjem letu. Ozračje se je nekoliko naelektrilo le ob začetku protesta na Prešernovem trgu, ko je med protestnike krenil kordon pripadnikov posebne policijske enote, ki jih je množica nemudoma izžvižgala, policisti pa so se nato umaknili ob rob prizorišča. Uradne ocene policije o številu udeležencev shoda do zaključka redakcije nismo prejeli, po ocenah nekaterih udeležencev pa naj bi se protivladnega protesta udeležilo okoli 10.000 ljudi.
